Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

(Duty) free climbing*

AR 7/1980 - Nejc Zaplotnik: Že davno sem sklenil, da se v alpinizmu in okrog njega ne bom več jezil.

Pustil sem vse štrene, ki se pletejo okrog Zveze in društev, preslišal vsa obrekovanja, ki jih rojeva nevoščljivost, prenehal sem brati članke raznih Raztresenov po cajtngih in se pričel ukvarjati z alpinizmom, kolikor je meni v veselje in kolikor ni drugim v napoto. Pričele pa so me jeziti homatije okrog prostega plezanja. Mislim, da je bilo že vse povedano, z obeh strani, če jih ni še več, pa vendar nihče noče razumeti drug drugega. Matori gonijo svojo in devljejo v nič mladino, mladi štejejo kozarce generacijam, ki so odšle, našel se je celo Pšenica, ki obširno razlaga, kaj je to »pravi alpinist«, v isti sapi pa se norčuje iz ljudi, ki vodijo svoje »mulce po zazajlanih mulatierah«. Na kratko: vsak tuli samo to, kako je sam dober in ostali slabi.

Povojna generacija je razvila umetno plezanje s pomagali, z njimi večkrat pretiravala, obenem pa razvila tudi tehniko varovanja do take mere, da si danes prosti plezalci lahko s pomočjo te tehnike privoščijo padcev, kolikor hočejo. Prosto plezanje je dvignilo etiko in estetiko v alpinizmu, izboljšalo sisteme ocenjevanja, brez smisla pa je govoriti, da je izpodrinilo tehniko. Če je klin pomagalo pri tehničnem plezanju, potem je magnezija prav tako pomagalo pri prostem, oba pa sta lepo varovana z množico klinov in si tudi visoko nad tlemi lahko marsikaj privoščita. Prav gotovo prosti plezalec danes, s »prijateljem« med zobmi, zmore neko mesto prosto, umetni plezalec pred de-setletjem pa je moral minute tolči zagozde v preširoko razpoko in se končno izmučen za te zagozde tudi prijeti. Torej nikar ne devljimo v nič tehnike, dokler se z njo tako dobro varujemo, da se gremo lahko go - go. To tehniko so razvili ljudje, ki jih danes skušamo pozabiti in odriniti. In krvavo so se potili pri tem. Mlade generacije pa so razvile prosto plezanje do take mere, da se mi včasih kar v glavi zvrti, ko jih gledam pri delu ali na slikah. Tu pa stari ne bi smeli vpiti: »To smo mi počeli že pred desetletji!«, ker tega prav gotovo niso.

Primeri prostega in umetnega plezanja, kjer se in se je pretiravalo s tehniko, niso redki: Kennedyjeva smer v Dolomitih, Maestri z vrtalnim strojem, pa še in še. Ali pa: Ray Jardin že dva meseca hodi dan za dnem v Nos v El Capu, da bi ga splezal prosto. Vrvi je napel že vse do bivaka V, vsak večer se spusti iz stene in se čez nekaj dni spočit vrne. Kje je tu etika, estetika, čisto plezanje, izogibanje tehniki? Ekspedicija, kakršne so že v Himalaji vse bolj iz mode.

O čistem, popolnoma čistem plezanju (tu ne mislim ameriškega izraza »clean climbing«, kjer ne puščaš sledi za seboj, lahko pa uporabljaš vse živo, temveč na odnos do gora ali sten) bi lahko govoril le Preuss nekateri lovci in pastirji ter gorniki pred stoletji, ko še niso poznali vrvi in klinov. Tak način plezanja bi bilo treba razviti danes, ko v alpinizmu že skoraj ni več tveganja in avanture. Tisto, kar smo sposobni splezati brez varovanja, sami, brez pomagal, samo z glavo, rokami in nogami. Le čevlje bi si bilo dobro izgovoriti. Seveda pa bi s tem prislužili precej manj točk, ker bi bile ocene smeri, ki smo jih sposobni preplezati v takem, resnično čistem stilu, precej nižje. In s tem bi alpinizmu vrnili tisti prvotni mik, tveganje in resnični stik z naravo in samim seboj. Polemizirajmo pa raje o stvareh, ki pri nas resnično šepajo, in skušajmo ugotoviti zakaj: vzgoja, etika, zavirajoč odnos planinske organizacije do alpinizma; o stremuštvu, tovarištvu, mnogokrat nezdravi konkurenci, birokraciji, socialni diskriminaciji v alpinizmu itd. Alpinisti so bili vedno ideološko napredni, svobodomiselni ljudje, zakaj bi se sedaj zaradi stremuštva podrejali stvarem, proti katerim bi se vsaj mi morali boriti!

Zase vem, da se bom vedno bolj ogreval za Preussov stil tudi zato, ker mnogo raje kupim smuči ali nahrbtnik za svoje tri fante, da jih bom lahko vodil po »zazajlanih« poteh, namesto obupno drage alpinistične opreme za svoje osebne ambicije. Če pa se bodo moji fantje ogreli za alpinizem, jim bom leno razložil, naj izbirajo med ekstremnim plezanjem ali pa med prijateljstvom in tovarištvom. Če bo šlo tako naprej, kakor je zastavljeno. Na žalost.

Na koncu pa vas vse, prostaše in klinaše, zajlarje in »prave alpiniste« smučarje in himalajce, birokrate in organizatorje, matore in dojenčke, povabim na en pir. Meni je v gorah preveč lepo, da bi se še dalje razburjal, ali da bi dokazoval, koliko sem boljši od drugih, če pa to nisem.

Lep pozdrav vsem sodelavcem Alpinističnih razgledov in čestitke za dobro glasilo. Moj članek objavite le, če ne boste izpustili niti ene besede.

Nejc Zaplotnik
* (Carine) prosto plezanje



Hvala za pozdrave in čestitke. Izpustili ali spremenili nismo nobene besede. Hvala tudi za vabilo na pivo.

birokrati in organizatorji pri Alpinističnih razgledih


Tehnika, tehnično plezanje ...

Grški izraz »techne« (spretnost, umetnost) ne pomeni skupka posebne vrste predmetov, ampak zmožnost človeka, da nekaj postavi v svoje območje. Nanaša se na ročno delo, kiparstvo, slikarstvo in jezikovno umetnost. Tehnika pomeni obvladanje metod in sredstev, ki so potrebni, da bi dosegli kak smoter; celotnost takih metod, načinov ali pravil.
 


Za G-L priredil: Genadij Štupar


Nedokončana pot

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40374

Novosti

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav  

Planinska zveza Slovenije (PZS 
Delo, časopis s prilogami
• Slovenske novice