Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

O učinkovitosti nahrbtnikov z zračno blazino

Plazovni (lavinski) nahrbtniki z zračno blazino so končno na velika vrata prišli v naše kraje. Brez dvoma so najučinkovitejša preventiva v primeru, če vas zajame plaz. Proizvajalci zatrjujejo, da je učinkovitost kar 97%. 

Ali je to res ali gre za komercialno zavajanje? Kaj kažejo dejanski podatki s terena in kaj nam pove statistika? Ali lahko komercialno zavajanje z visokimi procenti varnosti poveča pripravljenost za tveganje in tako poslabša varnost na turi?

Le z nekajletno zamudo so plazovni nahrbtniki z zračno blazino prišli tudi čez Karavanke in na slovenskih turnih smukih niso več popolno čudo, predvsem pa so postali zelo cenjeno tržno blago, kar seveda ni čudno. Cena je še vedno relativno visoka, saj je konkurenca še pičla in »varnost« se je vedno dobro prodajala. Poglejmo si jih pobliže.

Plazovni nahrbtnik z zračno vrečo je v sedemdesetih letih preteklega stoletja odkril nek gozdni upravnik, ki je ostal na površini plazu, potem ko je na ramah tovoril uplenjeno žival. Dogodek mu je dal misliti, pa je naredil še precej poskusov z raznimi baloni, deskami, kanistri, napisal patent in ga leta 1980 prodal zdajšnjemu direktorju podjetja ABS, ki je oralo ledino pri komercializaciji lavinskega nahrbtnika. 

Princip delovanja plazovnega nahrbtnika je zanimiv: Na površini z napihnjenim nahrbtnikom ne ostanemo zaradi vzgona, ker bi po plazu »plavali«, pač pa zaradi efekta inverzne segregacije.

Sliši se zelo učeno, vendar efekt vsi poznamo. Če v kozarcu stresamo oreščke ali pesek, večji oreščki ali kamenčki prilezejo na površje. Kot otroci smo tako pridobivali največje granule benkota, ki so bile najbolj slastne. Nujno je torej gibanje v plazu, da pridemo na ali tik pod površje. Plazovni nahrbtnik je učinkovit, če nas plaz nese čim dalj, če pa nas zasuje od zgoraj, nima nobenega efekta. Še prej pa je seveda potrebno zračno vrečo sprožiti ročno, kar zahteva nekaj prisebnosti in pa srečo z delovanjem mehanizma. Treba je tudi poudariti, da plazovni nahrbtnik na splošno ne prepreči zasutja, pač pa močno zmanjša globino zasutja in omogoča hitro iskanje, ker se zračne vreče na plazovini običajno vidijo.

Švicarski inštitut za raziskave snega in plazov (SLF) je opravil kontrolirane poskuse na lutkah in ugotovil, da so dihalne poti v povprečju ob uporabi plazovnega nahrbtnika v povprečju zasute 12 cm in brez uporabe plazovnega nahrbtnika v povprečju 0.5 m. V vseh primerih pa je bila zračna vreča vidna na površini. Zasutje med 10 in 20 cm je seveda še vedno lahko dovolj za zadušitev, zato je tudi ob uporabi plazovnega nahrbtnika pomembno, da imamo na turi partnerja, ki nas bo izkopal, našel pa nas bo zaradi vidnosti nahrbtnika zelo hitro.
Številka 97%, ki nam jo reklamirajo proizvajalci opreme, se zdi uporabniku zelo visoka. Tako visoka, da se bo morda zagledal v nedotaknjeno prostrano belo pobočje in pomisli: Saj imam plazovni nahrbtnik in bom skoraj gotovo rešen, tudi če se utrga plaz. Grem!

Toda počasi. Treba je vedeti, da je številka 97% izmerjena glede na vse, ki jih je zajel plaz in so tudi uspešno napihnili plazovno blazino. Poleh tega je ta statistika nabrana na specifičnih, predvsem free-ride terenih, kjer so običajno prisotne priče, ki priskočijo na pomoč. To številko je potrebno primerjati s tem, da statistično preživi tudi 81% zajetih v plazu, ki ne nosijo lavinskega nahrbtnika. (Upam, da to nikomur ne pomeni da plazovi niso zelo nevarni, primerjajte z možnostjo preživetja v avtomobilski nesreči.) Statistiko se da vedno precej napeljevati, zato bom poskusil to številko malo osvetliti s predstavitvijo številk, ki so za uporabnika bolj relevantne.

Skrbi tudi to, da uporabnikom v praksi ne uspe napolniti 15% zračnih vreč, kar je posledica tega da ne potegnejo sprožila ali pa pride do tehnične napake (različni podatki kažejo na območje od 10-30 %). Primerjava je sedaj že malo bolj realna. Na terenih z dolgimi izteki plazov in brez hujših terenskih ovir bo v 100 plazovnih nesrečah umrlo 19 ljudi, ki ne bo uporabljalo plazovnega nahrbtnika in približno 5-6 ljudi ki bodo nahrbtnik imeli (3 zaradi nenapihnjenih vreč in 2-3 zaradi zasutja kljub uporabi nahrbtnika). Torej, na lepih terenih in ob prisotnosti ljudi, ki nas bodo hitro našli na račun vidnih vreč bo plazovna vreča v primeru plazu naše možnosti za preživetje povečala za 17% glede na neuporabo nahrbtnika (94,5% z vrečo namesto 81% brez vreče). To je zelo dobro, da ne bo pomote. Dolgoletna raziskava učinkovitosti avtomobilskih zračnih vreč v Evropi je pokazala, da avtomobilski air-bag poveča možnost preživetja pri trku za 13% (26% če gledamo samo čelna trčenja).

Še bolj pošteno je predstaviti podatek v smislu, koliko manj bi bilo mrtvih ob uporabi plazovni nahrbtnikov. Namesto 19, bi umrlo 5-6 ljudi, kar pomeni, da bi uporaba plazovnih nahrbtnikov rešila 70 od 100 mrtvih brez uporabe lavinskih nahrbtnikov in to je zelo zelo dobro.

Preselimo se sedaj v hribovsko bolj relevantne terene, ker je veliko smrti v plazu posledica travmatskih poškodb. Statistika kaže, da je na lepih terenih z dolgimi izteki plazov, brez terenskih skokov, dreves in globokih grap velika večina umrlih v plazu zadušenih in da jih le 5% umre zaradi travmatskih poškodb (ponavadi zlom vratne hrbtenjaće). Ravno s takih terenov prihaja večina statistike nahrbtnikov z zračnimi vrečami. Za bolj »zobate« hribe kot so kanadski, ameriški in naši pa je delež travmatskih poškodb bistveno višji in se giblje med 25-30 % vseh umrlih v plazovih. Žal so meritve SLF pokazale, da kljub zatrjevanju proizvajalcev plazovni nahrbtniki praktično nič ne zmanjšajo možnosti za nastanek in resnost travmatskih poškodb. Kaj to torej pomeni v številkah? Sedaj glede na račun povečanja nevarnosti travmatskih poškodb v 100 plazovnih nesrečah umre 25 ljudi brez uporabe plazovnega nahrbtnika (7 zaradi travmatskih poškodb in 18 zaradi zadušitve). Z uporabo nahrbtnika na takih terenih umre 12 ljudi (7 zaradi travmatskih poškodb in 5 zaradi zadušitve).
V tem primeru bi plazovni nahrbtniki rešili 52 % življenj ljudi, ki bi sicer umrli v plazovih brez uporabe nahrbtnika. Ti izračuni se tudi zelo dobro ujemajo z bolj realističnimi vrednotenji realnih nesreč, ki jih je predstavil v obširni študiji Kanadčan Pascal Haegeli.

Morda se vam zdi to malo, a je v resnici zelo zelo dobro! Je pa vedno dobro imeti v glavi, da je učinkovitost nahrbtnika zelo odvisna od terena na katerem je uporabljen. Kot malce hudomušno ugotavlja legendarni Bruce Temper: »Če vas plaz ujame na nepreživljivem terenu potem uganite kaj; Ne boste preživeli, ne glede na to kakšno varnostno opremo uporabljate. Bilo je kar nekaj odmevnih nesreč, ko je žrtev uspela sprožiti zračno vrečo pa vseeno umrla, ker jo je plaz nesel skozi skale ali v drevesa, zasul v globoki kotanji ali grapi, ali enostavno vrgel čez visok skalni skok. Na terenu, kjer ni tolerance za napake zračne vreče ne delujejo, plazovne žolne ne delujejo, avalung ne deluje, nič ne deluje. Prihranite denar, kupite življenjsko zavarovanje in poceni žolno, da reševalcem ne bo potrebno sondirati celo noč.« Kruto, a ne daleč od resničnosti.

Najbolj pri uporabi zračnih vreč skrbi dejstvo, da se ljudje, tudi zaradi komercialnega zavajanja podajajo v večje rizike in bolj agresivno uporabo terena kot bi se sicer. Na to kaže tudi anketa spletnega časopisa Bergsteigen, kjer kar 44% vprašanih meni, da so ob uporabi plazovnega nahrbtnika pripravljeni sprejeti večja tveganja, kar lahko hitro izniči vso njegovo efektivnost.

Kakšno je pravzaprav tveganje za smrt v plazu pri turnem smučanju. Očitno je, da lahko tvegamo več, ali manj, odvisno od tega koliko upoštevamo plazovne razmere (bilten), strmino terena, izpostavljenost, lego terena, veter, nove snežne padavine, otoplitve in ostale plazovne faktorje. Še ena legenda plazovne varnosti Werner Munther je veliko računal o tem kakšni riziki spremljajo turno smučanje. Ugotovil je, da je lahko turno smučanje izredno tvegana dejavnost, če ne upoštevamo ukrepov za zmanjšanje rizika. Tveganje pri raznih aktivnostih se običajno podaja v številu smrti ob izvajanju te dejavnosti milijon dni. To pomeni: če 10.000 ljudi neko dejavnost počne 100 dni v letu, jih bo v enem letu toliko in toliko umrlo
Tveganje za smrt pri smučanju 10 pobočij na dan ob visoki nevarnosti in brez varnostnih ukrepov je tako ocenjena na 500 mrtvih na 1 milijon dni, kar je zelo tvegano in primerljivo tveganju pri BASE-jumpingu.
Tveganje za smrt pri povprečnem turnem smučanju brez upoštevanja varnostnih ukrepov je 200 smrti na milijon dni, kar je še vedno precej družbeno nesprejemljivo.

Nasprotno pa se da z uporabo vseh varnostnih ukrepov tveganje zmanjšati na 2 smrti na milijon dni, kar je primerljivo enourni vožnji z avtomobilom. Torej je pri smučarski turi lahko vožnja na turo približno enako tvegana kot sama tura.
Prikazati hočem, da lahko s prevelikim zanašanjem na učinkovitost plazovnega nahrbtnika hitro dosežemo obratno učinkovitost. Tudi če nismo popolnoma nerazumni in tveganje povečamo le za 10 X, recimo da na vsaki turi zapeljemo eno severno flanko bolj po sredi kot bi jo sicer, to pomeni, da bo imel uporabnik nahrbtnika 10 X več nesreč, s tem pa bi bilo ob enakem številu tur število nesreč s smrtnim izidom med uporabniki plazovnih nahrbtnikov kar 5 X več.
Naj predstavim to še z ekonomskega vidika. Odlična knjiga o plazovih Brucea Temperja »Staying alive in the avalanche terrain« stane 14,5 EUR. Teoretično lahko uporaba vsega znanja iz te knjige vaše možnosti za preživetje zveča za 100X pa tega nihče tako ne reklamira, čeprav je cena zanemarljiva glede na ceno kateregakoli kosa turnosmučarske ali zimsko-alpinistične opreme. Po drugi strani se lavinske nahrbtnike, ki stanejo 500-1000 EUR propagira kot skoraj gotove rešitelje v primeru snežnega plazu, pa nam realno možnosti za preživetje povečajo “le” za 50%.

Naj sklenem. Lavinski nahrbtniki so čudovita zadeva in v praksi dokazano zelo učinkovito delujejo. Seveda pod pogojem, da se ne boste z njim na hrbtu obnašali bolj tvegano kot sicer, drugače boste to prednost v hipu izničili. Moj nasvet bi bil, da najprej investirate v dobro knjigo o plazovih, obiščete kak tečaj in boste dobili bistveno več varnosti na vložen evro. Če pa imate dovolj, si seveda privoščite še nahrbtnik in vsem nam skupaj: VARNO! 

 

ABS - Airbag

Utah avalanche center.org - Plazovne vreče  - njihova učinkovitost - nekaj spoznanj k resnici

Utah avalanche center.org - Stopnja tveganja med vožnjo po nevarnem terenu

www.gore-ljudje.net/informacije/86218/ - Poročilo o smertni nesreči z napihnejno zračno vrečo.

Avalanche.org - Preživeli s plazovnimi vrečami (PDF)

slf.ch: Plazovi v zimi 2010/11 (PDF)

Avalanche research.ca:  Učinkovitost plazovnih (balonov) vreč - Kandske plazovne nesreče (2012 - PDF)

slf.ch: Plazovni dogodki v švicarskih Alpah - statistika ... (PDF) 

Alpenverein-akademie.at: Tveganje in zabava - zasedanje Sölden ... Atraktivna uspešnica v Avstriji, ponuja pa veliko praktičnega spoznavanja snežne odeje in naravnih kakor tudi človeških faktorjev plazovnega tveganja. Bi bilo vredno posnemanja tudi pri nas: Zelenica, Vogel, Pokljuka ali nesojeni Kanin ...


Dnevi varstva pred snežnimi plazovi - 2014/GRZS (razpis)

Tečaj varstva pred snežnimi plazovi - 2014/GRS Tržič (razpis)


Napihljivi balon

Nahrbtniki ABS

Airbag nahrbtniki – Pregled

Varneje na sneg (Nahrbtnik ABS z daljinskim sprožilcem)

Test lavinskih balonov (poimenovanje)

Nahrbtniki z napihljivimi zračnimi vrečami (novosti Ortovox - 2013/14)

Novosti pri napihljivih zračnih blazinah (Sac Airbag "JetForce" PIEPS/Black Diamond - namesto bombice s stisnjenim dušikom - zmogljiv akumulator in ventilator v nahrbtniku, za preživetje v snežnem plazu)

 



...

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

3 komentarjev na članku "O učinkovitosti nahrbtnikov z zračno blazino"

Jaka Ortar,

Še en dooolg komentar, a ravno krajšanje in poenostavljanje je razlog, da sem ga napisal.

Pri teh raziskavah je dobro iti "do konca" - do vira. Ne vem, na katero raziskavo točno se nanašajo zgornje številke, a podrobno sem pregledal samo eno navedeno, v kateri se pojavljata številki 97% za uporabnike ABS in 81% za neuporabnike blazine: "The impact of avalanche rescue devices on survival".

http://www.researchgate.net/publication/6150773_The_impact_of_avalanche_rescue_devices_on_survival (direkten link: http://www.researchgate.net/publication/6150773_The_impact_of_avalanche_rescue_devices_on_survival/file/d912f50a8967b4e995.pdf)

Pa poglejmo pasti izvedene statistike in posploševanja.

V tej raziskavi so preučili 1504 udeležencev plazov - turnih (1137) in variantnih (684) smučarjev - v Avstriji (208 ljudi, 1998-2004) in Švici (1296 ljudi, 1990-2000, 2002-2003). Nihče ni imel Avalunga ali lavinske žoge.

Omenjenih 97% preživelih: v tej raziskavi je imelo zračno blazino 35 smučarjev. Od teh jih je 34 preživelo, kar da 97.1 %. Preživel ni le en - variantni smučar, ki je treščil ob plazu treščil ob drevo in podlegel poškodbam. Nikjer ne povedo, ali je uporabil blazino.

Toda pri sedmih od teh 35 se zračna blazina ni napihniha (bila je odtrgana z nahrbtnika, kartuša je bila prazna ali pa je uporabnik ni mogel sprožiti), to je 20 %. Sedem smučarjev je torej ni uporabilo, te lahko štejemo k vsem ostalim, ki zračne blazine niso imeli in so preživeli, ostane pa 28 smučarjev, ki so jo sprožili = uporabili. V raziskavi so vse, ki so zračno blazino imeli, a je niso uporabili, šteli med uporabnike zračne blazine.

Raziskava ima čisto majhno, a hkrati veliko (za statistiko pomembno) pomanjkljivost - ne pove, ali je tisti smučar, ki ni preživel, uporabil zračno blazino ali ne. Ker če jo je uporabil, potem je preživelo 96.4 % smučarjev uporabnikov zračne blazine, če je ni uporabil, pa so preživeli vsi smučarji (100 %), ki so jo uporabili!

In ko računamo stopnjo zmanjšanja verjetnosti smrti, ta majcena podrobnosti pomeni drastično razliko oz. celo težavo, saj se deliti z 0 ne da (19 % neuporabnikov deljeno z 0 % uporabnikov blazine).

Tako je, če imaš majhen vzorec in še tega nekoliko čudnega.

Izračun razmerja obetov je pokazal, da je ob uporabi zračne blazine verjetnost preživetja 8-krat tolikšna kot v primeru neuporabe.

A take primerjave v resnici niso smiselne, saj je jasno, da bo ob vedno večji skupni verjetnosti preživetja v plazu (tudi, če bo ta povečana izključno zaradi ostalih dejavnikov in ne uporabe zračne blazine) vsak pridobljeni odstotek prinesel večjo relativno spremembo. Približevali se bomo 100%, a popolne varnosti ne bomo dosegli, vsak korak pa se bo (zaradi vedno manjšega števila preostalih žrtev) zdel še večji.

Hipotetičen primer:

1) preživetje brez blazine: 81.1 %, preživetje z blazino: 97.1 %; razmerje obetov = 7.8 (8-kratno povečanje preživetja)

2) preživetje brez blazine: 83.0 %, preživetje z blazino: 99.0 %; razmerje obetov = 16.8 (16-kratno povečanje preživetja)

Res je razmerje obetov v primeru 2) kar za 100% bolj ugodno kot v primeru 1), a v resnici pa se je v tem hipotetičnem primeru povečala le učinkovitost iskanja z žolno za 1.9 %, ali pa je bilo v vključenem podatkovnem vzorcu manj plazov, kjer je med padcem prišlo do smrtnih poškodb, verjetnost preživetja zaradi blazine pa se ni povečala, kaj šele podvojila!

Poleg tega je učinkovitost zračnih blazin smiselno ocenjevati le tam, kjer resnično lahko delujejo, kot je Bruce Temper http://utahavalanchecenter.org/blog-avalanche-airbag-effectiveness-something-closer-truth lepo zapisal v članku.

Ni dovolj samo statistika ampak mehanizem delovanja. Kaj pa, če je že profil lastnikov blazine pomembno drugačen od ostalih? So uporabniki blazine bolj odgovorni od neuporabnikov? Ali pa so manj odgovorni, toda izbirajo drugačne terene, kjer je manjša verjetnost usodnih posledic padca (--> poškodb), do katerega pride zaradi plazu?

- - -

V isti raziskavi je zanimiv tudi del o lavinskih žolnah. Pri tem delu raziskave so uporabili manjši vzorec - le primere popolnega zasutja, kjer na površju ni bilo vidnih znakov in je bilo tako nujno iskanje (z žolno ali brez), sondiranje, kopanje (317 primerov).

Srednje trajanje zasutja (=dolžina iskanja) se je v 15 letih drastično zmanjšalo (mediana, razpon):

1990-1994: 64 minut, 5min-80h

1995-1999: 35 min, 2min-500h

2000-2004: 30 min, 3min-1000h

Hkrati s tem se je v istem obdobju verjetnost preživetja popolnoma zasutih, nevidnih na površju, precej povečala, a je v zadnjem obdobju spet nekoliko upadla:

1990-1994 26.7 %

1995-1999 44.2 %

2000-2004 41.2 %

Od vseh prizadetih v plazu (torej tudi nezasutih) pa takole:

1990-1994 73.6 %

1995-1999 82.9 %

2000-2004 84.5 %

Uporaba žolne za iskanje popolnoma zasutega nevidnega ponesrečenca je njegove možnosti za preživetje precej povečala:

- delež preživelih brez žolne 29.4 %

- z žolno 44.8 %.

Pri celotni skupini 1504 ljudi (zasuti, nezasuti, deloma zasuti, z žolno, brez žolne ...) je bila srednja globina, na kateri so bili ponesrečeni:

- pri preživelih 0 cm (0-700 cm)

- pri umrlih 100 cm (0-650 cm)

Pri rešenih z žolno, torej pri popolnoma zakopanih brez vidnih znakov na površju, pa:

- pri preživelih 80 cm (20-700 cm)

- pri umrlih 150 cm (5-650 cm)

Glede na to, da je večina zakopana plitvo pod površjem, je 80 cm precej ugoden podatek.

Analiza je lepo pokazala tudi, kako pomembno je, da nas je na turi več - delež preživelih (od vseh / od popolnoma zakopanih):

- na turi sam (74.7 % / 28.6 %)

- 2 ali več brez vodnika (82.2 % / 39.0 %)

- 2 ali več z vodnikom (82.4 % / 39.4 %)

Seveda je razlika večja v primerih, ko je smučar povsem zakopan.

Na prvi pogled zgleda, da prisotnost vodnika ne poveča možnosti preživetja v plazu, a treba je poudariti, da se podatki nanašajo na že sprožene plazove. Verjamem, da vodniki svojo nalogo opravijo pred sprožitvijo plazu in tako poskrbijo, da s strankami sploh ne postanejo del te statistike.

Presenetljiva je tudi razlika med deležem preživelih v Švici in v Avstriji:

- vsi udeleženi v plazu (82.9 % / 72.6 %)

- popolnoma zakopani (39.7 % / 31.7 %)

Avtorji članka to veliko in statistično pomembno razliko - večji pogostosti popolnega zakopanja in večje globine zakopanja v Avstriji - pripisujejo topografskim in logističnim razlikam med državama. Torej različnemu reliefu in organizaciji ture, reševanja. Zanimivo bi bilo poznati statistiko iz naših hribov, ki so precej drugačni od švicarskih in avstrijskih.

Primerjave dveh dejavnikov tveganja gredo od najbolj statistično "trdne" (zanesljive) do "majave" takole (statistična značilnost):

0.001: zakopanost (popolnoma / deloma) in preživetje

0.001: dolžina plazu in preživetje

0.001: uporaba žolne in preživetje

0.003/0.004: globina zakopanosti in preživetje

0.004: preživetje v Avstriji in Švici

0.005: spreminjanje preživetja po letih

0.026: opremljenost z airbagom in preživetje

Ni dobro celo raziskavo strniti le v 2 številki (81% in 97%) in ju nato malo obračati.

No, za reklamo je seveda to dobro, saj tam ni treba napisati vira raziskave, števila preučenih primerov itd.

Vprašanje pa je, če bomo kdaj sploh imeli popolnoma zanesljivo in vseobsegajočo raziskavo na to temo; problem so neponovljivost, različni preučevani vzorci, finance ...

A dokler je verjetno preživetja zaradi lastništva blazine večja kot brez nje, je stvar jasna - deluje in tudi, če reši "le" nekaj % ljudi, je to velik dosežek. Ne pa se zanašati na odstotke, ker papir pač prenese vse.

Še grafikonček s podatki iz raziskave: http://shrani.si/f/K/8N/vWQelKp/airbag2.jpg


Marko Kern,

Vse pohvale za dober članek. Številke so prikazane iz mnogih zornih kotov, ampak nekatere predstavitve razlik so povsem neprimerne, oziroma nepregledno predstavljene. Naj avtor to kritiko jemlje kot dodaten (bolj nazoren/smiseln) prikaz številk.

Če je (teoretična) verjetnost preživetja brez nahrbtnika 81% in z nahrbtnikom 97% (povzeto iz razpredelnice v članku), je to sicer res za 16% več, ampak to niti približno ne da dejanske predstave učinkovitosti. Treba je gledati z drugega konca: če je smrtnost brez nahrbtnika 19% in z nahrbtnikom 3%, to pomeni razliko za faktor 6! Po domače povedano smo šestkrat manj izpostavljeni smrti zaradi plazov in ne "samo" za 16% manj. Podobno velja pri ostalih (zaradi realnega prikaza popravljenih) številkah, ki jih avtor navaja.

V članku je izpeljan naslednji (precej konzervativen) realističen pogled:

"Sedaj glede na račun povečanja nevarnosti travmatskih poškodb v 100 plazovnih nesrečah umre 25 ljudi brez uporabe plazovnega nahrbtnika (7 zaradi travmatskih poškodb in 18 zaradi zadušitve). Z uporabo nahrbtnika na takih terenih umre 12 ljudi (7 zaradi travmatskih poškodb in 5 zaradi zadušitve)."

In iz teh številk je na koncu zaključek:

"Po drugi strani se lavinske nahrbtnike, ki stanejo 500-1000 EUR propagira kot skoraj gotove rešitelje v primeru snežnega plazu, pa nam realno možnosti za preživetje povečajo “le” za 50%."

Brez nahrbtnika jih po predstavljenem scenariju umre 25%, z nahrbtnikom pa 12%. Razlika je še vedno ogromna - za faktor 2. In to ni isto kot povečanje možnosti za preživetje "le" za 50%.

Torej teh 500-1000 eur ti poveča možnost preživetja (vsaj) za dvakrat. V Avstriji so nahrbtniki že nekaj let standardna oprema in te dejansko obravnavajo kot neodgovornega, če se na turo, kjer obstaja možnost plazu, podaš z nahrbtnikom brez zračne blazine.


Klemen Kočevar,

Upam, da nisem bil narobe razumljen. Kolikor kažejo zdajšni podatki, je lavinski nahrbtnik izredno učinkovit. In če bi od 100 umrlih v plazu, danes bilo živih 50-70 je to fantastičen dosežek! Več bodo seveda povedale analize čez 10 let. Jaz glasujem za, a izraba denarja za izobraževanje je gotovo bolj učinkovita.

Še vedno pa se statistike ne da toliko nategovati. V najboljšem primeru ABS nahrbtnik preživetje v plazu izboljša za 16%, če prevzamemo dikcijo ABS o tem da je 97% učinkovit. To številko lahko neposredno primerjamo samo z 81% brez nahrbtnika.

Tudi sam mislim, da je zgornji opis (50% rešenih življenj) veliko bolj fer.

Morda lahko napišem še, da je verjetnost da boste preživeli 2 plazova brez ABS nahrbtnika približno 50%, z ABS nahrbtnikom pa boste s 50% verjetnostjo preživeli 5 plazov. Zelo zelo dobro, ampak ne bi poskušal. Vse je samo verjetnost in možnosti da te ubije prvi so v obeh primerih kar visoke (Z lavinskim nahrbtnikom le malo bolje kot ruska ruleta z enim nabojem, brez nahrbtnika pa sta v revolverju dva naboja...)

Upam samo, da nimajo bolj prav avtorji tegale videa: http://www.youtube.com/watch?v=H3jDr2fRXsQ

In zakaj sem se sploh lotil tega pisanja? Ker video na ABS strani (https://www.abs-airbag.com/en/) kaže brezskrbno vijuganje po globokem snegu na strmih flankah. In samo upam, da tega ne bodo pri nikomer spodbudili.

Sicer pa so bile debate ob uvajanju žoln podobne pa jih imamo danes vsi. Vsa "varnost", ki se jo da kupiti bo močno povečala število turnih smučarjev in na koncu se bomo lahko trepljali po prsih, če nam bo uspelo tako kot Avstrijcem, število žrtev ohraniti približno konstantno. Bojim se, da je to njim bolj kot zaradi plazovnih nahrbtnikov uspelo zaradi izredno dobre lavinske službe (bilteni) in dobro organizirane mreže izobraževanj (recimo risk'n'fun dogodki). Pri nas se bojim da nam trend leze navzgor. Plazovi so nevarni z lavinskim nahrbtnikom, brez pa še precej bolj.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 44167

Novosti