Andrej Pečjak: Tisti, ki ste zadnje čase obiskali Veliki vrh nad Jezerskim, ste bili najbrž presenečeni, ko ste na gozdni cesti ...
... srečali tri ali več tovornjakov z lesom. Pod Velikim vrhom sekajo na veliko, preko ceste je postavljena žičnica, na cesti pa je kup hlodov tako, da je še peš težko priti mimo. Da ne motimo odvažanja lesa je najbolje, če tam plezamo le ob nedeljah in takrat, ko velja prepoved vožnje tovornjakov, ker takrat ne morejo odvažati lesa.
Sicer se plezalci ne smemo vtikati v gospodarske dejavnosti, kot je sečnja lesa, pa vendar se ob pogledu na goloseke, ki se jih vidi iz stratosfere sprašujem, če še uporabljamo zdravo pamet, ali samo še črke na papirju. Neskončne debate se vlečejo okrog silne škode, ki naj bi jo delali v gozdu gorski kolesarji, potem pa vidiš, da v takem istem gozdu v nesporno gorskem svetu naredijo enega za drugim pet ali šest golosekov 500 m x 500 m in za seboj pustijo kupe lubja in vej, ter goličavo, po kateri je zelo očitno videti sledi erozije. Pa je vse zakonito, ker je lastnina sveta krava in očitno lahko lastnik gozda, če se mu tako zahoče, svoj gozd tudi izbriše z zemeljske površine. Problem seveda niso tisti, ki sekajo, problem je v sistemu, kjer je edino rentabilno prodajati hlodovino posekano na najenostavnejši način (ker drugače nisi konkurenčen).
Če gledamo finančni tok, gre nekako tako: če sekaš "po staro" z motorko in traktorjem in samo redčiš gozd, nisi konkurenčen, ker za kubik hlodovine porabiš preveč ur dela. Potem vzameš kredite in nabaviš žičnico in Timber Jacka ter poraziraš nekaj hektarjev gozda. Hlodovina je tako dovolj poceni, da jo lahko prodaš v Avsrtrijo, kjer iz tega delajo hlode, deske, opaž, pohištvo ipd., kar mi spet veselo kupujemo. Vendar pa gre zaslužek v poplačilo kreditov in vzdrževanje mehanizacije, v žepu lastnika pa ne ostane kaj dosti - če pa že, si kupi novega terenca. Tako gre ves denar v neka podjetja kot npr. John Deere, ki to mehanizacijo delajo. Žal so tudi oni le proizvodnja, ki je v današnjem času v težavah in dela v glavnem le zato, da odplačuje kredite finančnim družbam in bankam. In tako na koncu ugotavljam, da hlodovina z Jezerskega pravzaprav konča v žepih nekih daljnih finančnih družb, kmet pa nima dosti več, kot če bi žagal selektivno. Če pa bi iz teh hlodov naredil deske ali celo kaj bolj podobnega končnemu proizvodu, bi mu celo ostalo več ... ampak do tega še nismo prišli.
Andrej Pečjak