Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Sporočilo

o nesreči na italijanski strani prestreljeniškega Okna - Klemen Gričar

V petek, 25. januarja 2013, sem šel na ogled razmer na Kaninu.

Začel sem s Sella Nevea (Nevejskega sedla) in šel z gondolo do prve postaje. Zjutraj je namreč pihal veter zato druga gondola do Prevale ni delala in sem se povzpel na sedlo s smučmi.
Smučal sem v Krnico in na B postajo ter se z gondolo odpeljal na Kanin. Tam na kavo, kot ponavadi pred vzponom na Okno.
Ko sem se vzpenjal s kožami sem prehitel dva smučarja, eden se je vzpenjal s kožami, drugi je šel peš. Malo smo poklepetali, na prvi pogled sta zgledala v redu, eden je imel čelado, drugi Mammut Pulsar - nahrbtnik z balonom. Med debato je pogovor nanesel na lavinski trojček. Bil sem skoraj prepričan, da nekdo, ki kupi nahrbtnik z balonom ima tudi to. Vendar nista imela ničesar. Glede na razmere sem jima odsvetoval vzpon oziroma spust skozi Okno. Prvi mi je govoril kako je smučal v Franciji in da je že smučal skozi Okno. Niti to, da je brez lavinskega trojčka kaznivo v Italiji ju ni odvrnilo od namena smučati. Nadaljni pogovor je postal brezpredmeten.

Na Okno sem prispel prvi, splezal skozi in se pripravil za smučanje. Na strmini se mi je pod smučmi sprožil manjši plaz, vendar se je vse srečno izšlo. Ponovno sem jima zavpil, da naj se vrneta, ker je res nevarno. Sam sem odsmučal na postajo dvosedežne žičnice. Tam sem opazil, da sta se kljub svarilom spustila, še več, zašla sta preveč v desno od smeri smučanja v nevaren teren za plaz in zdrs čez skale.
Ko sem se peljal s sedežnico sem videl, kako je prvi smučar sprožil plaz. Na srečo je aktiviral balon, ki je verjetno priprečil najhujše. Plaz ga je nesel okoli 250 metrov čez skale in manjšo grapo na koncu, na spodnjem delu se je plazovina ustavila.

Prvi so bili pri njem smučarji iz Bovca. Policisti in reševalci, ki dežurajo na Sella Nevea so bili takoj za njimi.

Fant je bil delno zakopan in poškodovan po glavi. Nismo ga premikali, previdno smo mu nudili prvo pomoč. Na kraju samem smo ugotovili zlom desne roke, poškodbe glave, izgubo zavesti, šok, podhladitev, situacija je bila resna. Takoj je bil aktiviran helikopter.

Drugi smučar, ki ga ni zajel plaz je nekaj časa čakal na mestu nesreče, nato se je spustil po plazovini, ponesrečenec in reševalci smo bili v vpadnici. Kljub klicanju in opozorilom je nadaljeval in nas izpostavil nevarnosti drugega plazu.
Helikopter je prispel v roku pol ure od nesreče, pripeljal dežurno ekipo vključno z doktorico in ponesrečenec je bil dvignjen z vitlom in prepeljan v bolnico v Udine. 

Fanta sta naredila kar nekaj napak:
Bila sta brez lavinskega trojčka, samo nahrbtniku z balonom se ima ponesrečeni zahvaliti, da je preživel. Še ta je spustil pri padcu čez skale. Ni imel čelade, zato je dobil poškodbe glave. Kljub večkratnim opozorilom sta nadaljevala s turo. Poznavanje terena je v takih primerih odločilnega pomena. Z Okna sta se spustila prenizko in povratka nazaj ni bilo več glede na to, da je samo eden imel kože. Po pogovoru sodeč sta bila bistveno premalo izkušena, podcenjevala sta razmere in turo.

Klemen Gričar  

 ...01.2013

 

 

 

 

 

 

  


Primorski dnevnik/G-L: Na tleh dve kabini kaninske žičnice plaz zasul dva smučarja 

 

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

16 komentarjev na članku "Sporočilo"

Klemen Gričar,

Zakaj je tako negativen odnos do gorskih vodnikov?

Poleg trojčka imam še ABS nahrbtnik in ker je bil manjši plaz ga nisem aktiviral. Simon hvala za dobre želje, se bom drugič potrudil sprožiti malo večji plaz. Ta dan nisem dobil nikogar, ki bi šel z mano. Moral pa sem pogledat razmere, ker sem imel napovedano skupino za smučanje izven urejenih smučišč.

Res je Slavc, gorski vodniki več tvegamo, v bistvu smo včasih v to prisiljeni. Ko smo v koči, razmere se čez noč spremenijo pade več snega kot ga je bilo napovedanega mi pa moramo priti do druge koče ali vsaj v dolino. In s klienti, ne sami. V Alpah so še ledeniki, ki povečajo nevarnost. To je en primer. Letos teče osmo leto mojega poklicnega vodenja in verjemi veliko je navarnosti in podobnih situacij. Tudi gorski vodniki imamo nesreče in umiramo v gorah. Tako pač je. Tako poklic sem si izbral in se s tem sprijaznil.

V bistvu pa smo na istem bregu? Mar ne?


Klemen Gričar,

Imaš prav Tone. O nesrečah se pri nas (pre)malo pogovarjamo. Pa ne samo o nesrečah gorskih vodnikov, na splošno o vseh. Lani sem imel več nesreč kot prejšnja leta (zvin kolena, padec v ledeniško razpoko, zlom noge (vodnika pripravnika), prisoten sem bil pri nesreči na Mt. Maudit, še en zvin kolena). Jeseni v plazu na Manasluju sta bila med ponesrečenimi dva gorska vodnika, ki sem jih poznal. Več nesreč kot v prejšnjih letih skupaj. V nekatere sem bil neposredno, druge posredno vpleten, za zadnjo sem izgubil dva prijatelja, kolega iz Chamonixa.

Pred leti, ko je Roman Robas bil predsednik ZGVS, ga je švicarski predsednik tehnične komisije vprašal koliko nesreč imamo slovenski gorski vodniki.

Roman je rekel: letos nobene.

Švicar je odvrnil: a vi sploh kaj vodite?

Če si veliko v gorah imaš že statistično večjo možnost za nesrečo. Gorski vodniki se gibljemo v nevarnem svetu, veliki pa so tudi pritiski s strani klientov: gremo smučat pršič, hočem na vrh plačal sem ... v bistvu nič novega. Vse to je že opisano v knjigah in na filmskem traku: Prvi v navezi, Vodnikova smrt, Der Berg ruft, film o nesreči na Everstu ... Na sestankih IFMGA imamo podkomisijo za nesreče. Zbira se podatke o nesrečah vodnikov iz združenj po celem svetu. S pridobljenimi podatki in analizami se učimo, imamo delavnice, znanje prenašamo na kandidate za gorske vodnike. Poklicni vodniki, pa se veliko zmenimo na to temo tudi v kočah pri aperitivu ali po večerji. Vsi delamo napake, manjše ali večje. Pri vseh poklicih, ne samo gorskemu vodništvu.


Klemen Gričar,

Miha, za Kanin pogledam ARSO in OSMER lavinsko poročilo.

Imam pa javno vprašanje: Koliko Slovenija nameni denarja za raziskavo snežne oddeje in koliko Furlanija - Julijska Krajina?


Klemen Gričar,

Tomaž, tvoj zapis je priča nepoznavanja in nerazumevanja gorskega vodništva. France Prešern je takim napisal lepo pesem:

Apel podobo na ogled postavi,

ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,

zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo

neumno, kaj umetni od nje pravi.

Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi;

ker ogleduje smôlec obuvalo,

jermenov méni, de ima premalo;

kar on očita, koj Apel popravi.

Ko pride drugi dan spet mož kopitni,

namest, de bi šel delj po svoji poti,

ker čevlji so pogodi, méč se loti;

zavrne ga obraznik imenitni,

in tebe z njim, kdor napačen si očitar,

rekoč: "Le čevlje sodi naj Kopitar!"


Klemen Gričar,

Hvala za komentar Miha. Pred 4-5 leti sem bil povabljen na preskus snežne odeje na Kaninu, na italijanski strani. Bilo je po sneženju ok. 40 cm novega snega. Že takrat sta gorska vodnika, ki sta delala za plačilo (dnevna vodniška tarifa takrat je bila 220 eur + stroški), imela vso opremo: profi lopate, digitalni termometer, lupa, ploščica s kristali, obrazec, žično vrvico ... Skratka vse jim je kupila država.

Dve švicarski metodi, smo naredili v terenu z nagibom 30-35°, eno prav pod Prestreljenikovim oknom.

Rezultati so bili presenetljivi, prav realna ocena. Je pa to tvegan posel: najprej smo se povzpeli proti sedlu Vršič, smučali dol in še enkrat pod Okno. Lokalca sta vodila zadevo, sam sem pomagal in opazoval postopek.

Upajmo, da se tudi pri nas kaj premakne. Srečno!


Igor Pavlič,

V zvezi s Prešernom bi dodal, da naj čevlje več ali manj ocenjujejo tisti, ki jih nosijo, ne čevljarji! In tako je z večino reči, kaj bi sodili in ovcenjevali sami sebe in svoje izdelke ter dejanja, to je vendar smešno. Morda je bilo tako v Prešernovih časih, danes pa gotovo ne več!


Igor Zlodej,

S pričujočim "poročilom" sem bil seznanjen že 25. januarja zvečer. Čas preko vikenda pa mi ni dopuščal, da bi tudi sam pripravil kakšno opozorilo na to temo. Seveda je vedno težko soditi in razsojati, če nisi bil na kraju. Oprema je zelo pomembna, po eni strani, da te najdejo, po drugi, da sploh lahko pomagaš, če se komu v bližini kaj zgodi. V tem primeru plaz in Klemen je lahko pomagal, vprašanje, če bi onadva lahko njemu, če bi se mu kaj zgodilo. Pri vsej zadevi bi rad opozoril na nekaj, čemur nekateri rečejo: "kaj mi sploh nakladaš, brigaj se zase", kar sem tudi že sam večkrat doživel. Če ti gorski reševalec in za povrh še gorski vodnik z dolgoletnimi izkušnjami in tudi poznavalec navedenega območja reče, da je nevarno, je in bi bilo prav, da se ga posluša in to dobesedno. Vsako nadalnje ravnanje se šteje za veliko malomarnost, ki se plača. No očitno ga nista in se je zgodilo kar se je. Kanin je vzel že precej življenj in to domačinov, ki so mislili, da so izkušeni, da poznajo vsako pobočje, vsako jamo, žal niso. Smučanje izven urejenih smučišč je tam bistveno bolj nevarno, kot kjerkoli drugje, čeprav so bile smrtne žrtve tudi na Voglu, Krvavcu, Zelenici in še kje. Osnovno pravilo turnega smučarja, pa tudi pohodnika v zimi je, da se vzpenjaš tam kjer boš kasneje smučal. S tem si že pri vzponu ogledaš teren in se seznaniš z objektivno nevarnostjo, če je ta velika, seveda jo je treba znati prepoznati, lahko mirno obrneš. Vrh, škrbina ali sedlo bosta počakala. Smučanje v neznano si lahko privošči le zelo dober poznavalec lokalnega okolja in seveda nabit s potrebnim znanjem in izkušnjami. Samougotovitev, ki jo navaja Miha, bi se v prevodu lahko brala tudi kot: "še vedno me je strah, paziti moram na to in to in to, ne smem tvegati, pridem drugič".

Da ne bom predolg. Tisti, ki se resno ukvarjajo z zimskim obiskovanjem gora, to počnejo skoraj vsak, redno spremljajo vreme, padavine, veter, temperature, plazove, take težko karkoli preseneti, nikoli pa to ni izključeno.

In za konec, v visokogorju Julijcev je še vedno 3. stopnja nevarnosti snežnih plazov, nižje 2. stopnja, ob otoplitve se bodo lahko razmere bistevno poslabšale. Prosim, da se zadnje poročilo ARSO ustrezno spremeni.


Igor Zlodej,

Jaka govori o raziskavah! Ampak na podlagi visoko strokovnih raziskav ne bo prav nič zmanjšana nevarnost snežnih plazov in prav nič manj ne bo žrtev, kdo pa bo bral te študije, ki nastajajo mesece in leta. Pomembna je ažurna informacija s terena in to zanesljiva. Škoda ker Jaka več ne objavlja svojih podvigov, ki so bili marsikomu za zgled.


Jaka Ortar,

Podoben problem, kot ga izpostavlja Simon konkretno za Kanin, sta za moje pojme tudi Vršič (-Mojstrovka) in Ljubelj (-Begunjščica). Prelahek dostop.

Dve leti nazaj sem bil na PREVOZNEM Vršiču na dan močne odjuge po kar obilnem sneženju, spontano so se prožili veliki plazovi z Mojstrovke. Veliki pomeni do nekaj 10 m nad cesto. Sam v takem nisem imel ambicij za kam gor, sem le nekaj ur s ceste opazoval dogajanje.

Pripeljal se je turni smučar št. 1 in zastavil proti Vratcem. Po ~200 m je ugotovil, da je prenevarno in je obrnil. Malo za njim se je na Vršič pripeljal turni smučar št. 2 - ta je šel do konca po obstoječi špuri in jo podaljšal še za kakih 100 m, a nato obrnil zaradi slabih razmer. Okoli poldneva je turni smučar št. 3 podaljšal do Vratc, popoldne so že bili na vrhu Mojstrovke! Tukaj nekaj ne štima - se res tako zlahka pustimo zapeljati? Razmere so se tekom dneva slabšale, plazilo je vedno bolj!

Druga stvar pa je poročanje o razmerah - večinoma turni smučarji opis razmer zastavijo tako, da ta opravičuje njihov vzpon+spust. Celo v trenutnih zahrbtnih razmerah se sliši o idealnih razmerah, toda treba bi bilo dodati, da so to kvečjemu idealne SMUČARSKE razmere, nikakor pa ne idealne PLAZOVNE razmere. Za lovce na pršič je verjetno idealno, ko sta 4. ali 5. stopnja nevarnosti snežnih plazov, uležan predelan srenec pri 1./2. stopnji pač ni za njih.

Samo še komentar Igorjevih povedi "Če ti gorski reševalec in za povrh še gorski vodnik z dolgoletnimi izkušnjami in tudi poznavalec navedenega območja reče, da je nevarno, je in bi bilo prav, da se ga posluša in to dobesedno. Vsako nadalnje ravnanje se šteje za veliko malomarnost, ki se plača."

Brez zamere, toda tudi sam bi v tem primeru morda sledil gorskemu vodniku - on že ve, kje je najbolj varno. Zgled je vreden več kot besede!

Raziskave snežne odeje - to je široko polje, ki se ne tiče samo snežnih plazov. S snežno odejo se ukvarjajo različne inštitucije, npr. Institut Jožef Stefan, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Oddelek za geografijo FF UL, FGG, ARSO, Geodetski inštitut Slovenije, pa gotovo sem še koga pozabil. Zato je težko govoriti o denarju, namenjenemu raziskavam snežne odeje (kot vem, velik del "snežnih dejavnosti" navedenih organizacij poteka tako za zraven - tudi na lastne stroške in izven službenega časa). Potreba po odločnejšem zagonu raziskav snežne odeje in snežnih plazov obstaja, tudi želja in kader sta, vse pa se zatakne pri času oz./in €.

Kako to urediti?


Miha Pavšek,

Ko smo ravno pri izkušenih, takšni so bili tudi Šrauf, Čufar, Vrhovec,

trije gorski reševalci z avstrijske Koroške in še marsikdo drug. Ko je tam nevarnost velika, bodisi krajevna ali pa celo splošna, se v visokogorje ne hodi oz. je treba vzeti v zakup zelo veliko (beri: nesprejemljivo ...) tveganje.

Upam, da koga od izkušenih ni/ne bo zavedlo kakšno podobno "opozorilo", kot so ga pripravili v uradnem biltenu oz. snežnih razmerah na ARSO v petek, 18. 1. 2013, ko je veljala v visokogorju 4. stopnja: "... Zato opozarjamo na nevarne snežne razmere v večjem delu naših gora. Pri izbiri poti bodite skrajno previdni, obisk gora je le za res izkušene. Ob otoplitvi in dežju se bo ...".

Izhodišče nekega ameriškega učbenika o snežnih plazovih je uvodni stavek, ki pravi (prosti prevod) ... "Vsi strokovnjaki za snežne plazove so mrtvi". Avtor s tem nazorno kaže, kako nepredvidljiv in pogosto tudi usoden je lahko ta naravni pojav. Zato je prvi in najpomembnejši preventivni korak "samougotovitev" - LAHKO SE ZGODI TUDI MENI! To velja tudi za prekaljene gornike s kilometrino (vodoravno in navpično ...), nikakor pa ne MENI SE (to že) NE MORE ZGODITI/SE NE BO ZGODILO ..., ker sem izkušen.


Miha Pavšek,

Malo sem bil odsoten zaradi zdravstvenih razlogov, zato pozen odgovor na Klemenovo vprašanje. Za neposredne raziskave snega in plazov se ne nameni skoraj nič, nekaj malega posredno (lani popis snežnih plazov in modeliranje plazovno nevarnih območij za štiri občine). V veliki meri je odgovoril že kolega Jaka.

A bolj kot to potrebujemo uporabniki "nekoristnega" in povrhu vsega še zasneženega sveta dobre, prave in pravočasne informacije. Takšne, kot nam jih v tujini ponujajo tovrstne službe. Slovenija je edina alpska država, ki je (še) nima, drugod praznujejo že njihove več desetletnice ... Decembra smo bili v okviru našega projekta NH-WF v Karavankah gostje srečanja lavinskih komisij treh avstrijskih zveznih dežel, ki sta ga organizirali lavinskih službi dveh od teh. Tam je bilo več kot sto udeležencev, med drugim pa so nam dali v roke tudi debelo publikacijo - Pregled snežne sezone 2011/12 (najdete jo na: http://www.lawinenwarndienst.ktn.gv.at/143241_DE). Njene debelina, kakovost tiska in vsebina povedo, kako pomemben sestavni del nacionalne varnosti je to področje. Mi pa še naprej čakamo, da bo koga zasulo ali kaj podrlo in se bodo pristojni prebudili ter hoteli potem imeti vse v nekaj tednih/mesecih. Nekaj je že na papirju, a žal še vedno v predalih in nimamo ničod tega. Zdaj so morebiti težave res tudi denarne narave, a v primerjavi s posledicami oz. z žrtvami, ter škodo je delovanje take službe precej poceni. Nekaj pa se vseeno premika, zato ne smemo obupati in - tako kot rad pravi urednik teh strani - gremo dalje!


Tone Škarja,

Razlika med nami ter S in Z sosedi je, da oni analizirajo nesreče in objavijo, mi pa, posebno če so "naši" (z istega brega) zraven, v rokavicah in pod preprogo. Ko bi moj prijatelj ob napaki zlahka izgubil življenje, sem mu predlagal, naj napiše dober članek, saj bi ga bil dogodek vreden. Ja, kaj bi si pa mislili o GV, saj bi bila to slaba reklama, je pojasnil molk. Prav, tudi to je lahko res in opravičljivo, a ne?!


Simon Čopi,

Kaj ti pomaga trojček, če smučaš v "nevarnem" sam? Trojček danes "kupi vsak", izkušenj ne moreš kupit. Nabiranje izkušenj je dolgtrajno in to večina grobo preskoči. Ti pa nisi naredil prav nobene napake? A morda zato, ker si sprožil premajhen plaz? Malo samokritike ne bi škodilo.


Simon Čopi,

Klemen, kar nekaj časa sem cincal, spoštujem težko delo GV in vaše znanje. Prevagalo je to, da glede na razmere in nesreče pri nas in v Avstriji, članek žal meni daje občutek, da se nesreče dogajajo samo drugim. Nisem ti želel večjega plazu in ti ne želim nobenega. Le vprašal sem se, kaj bi bilo, če bi bil večji, ti pa sam? Ali je res vedno vse v redu, dokler te ne zasuje (šele takrat najdemo napake)? V članku manjka nekaj, kar bi dalo vsem vedeti, da so trenutne razmere zelo zahtevne, tudi za tako izkušene kot so GV.


Simon Čopi,

Velika večina se niti ne zaveda, kaj pomeni smučina v snegu. To je povabilo. Več kot 25 let nazaj, ko sem naredil svoje prve smučine skozi Okno in pešačil nazaj na Prevalo taka smučina do Okna in prek ni bila problem. Ni nas bilo veliko, tistih, ki se jim je dalo peš z alpskimi smučmi na rami gazit nazaj domov. Smučina na novo netaknjeno področje izven proge pa ima v par minutah 10 novih. V pol ure je teren zvožen. Ni važnjo kje je, kakšne jame so tam, samo, da se rodi prva smučina. Zdaj, ko je narejena povezava pa je taka smučina v čudnih razmerah lahko problem. Do Okna ni daleč, kdor je len pa lahko preči s Sedla pod Prestreljenikom in si olajša dostop. To, da se je zgodila nesreča po mojih izkušnjah ni dovolj, ker vsi mislijo, da se to dogaja samo drugim. In tam je povabilo, lepo narisano, bele vabeče vijuge. Če bi kdo napisal, da bi bilo morda bolje, da sploh ne bi bil tam, bi morda komu dal pravo iztočnico. Za naslednjič, da se morda lahko zgodi tudi tebi. To nam manjka, vsem. Še posebno danes, ko je to postala moda, široke smučke, trojček in iskanje snega, katerega je vedno manj. Se ponavljam. Z razlogom.


Andrej Kecman,

Iz debate je lahko potegniti nekaj zaključkov.

Tone: sram nas je priznati, da smo storili napako, a le zakaj, saj je lahko opozorilo drugim.

Jaka in Simon, zgledi vlečejo, če ocenimo, da je nevarno, se vrnimo, saj nas kdo gleda.

Že v petek je na severni strani Begunjščice enega neslo, a se je srečno končalo, a glej ga zlomka, stopinje so bile in Begunjščica je za vikend doživela kar velik obisk, in tudi zapisi na spletu govorijo o proženju manjših klož.

V takih razmerah kot so letos, veter mraz, bo na severnih straneh lokalno nevarno še dolgo, saj se sneg ne preobraža, meni se je po enem mesecu brez padavin speljala kloža, pa so južnih straneh že smučali po "firnu".

Tud razni Kleki in Struške niso nedolžne, konec oktobra je na Kleku ob gozdu napihalo več kot pol metra snega in je bila smuka 1a, pa je padlo zelo malo snega. Kloža pa mi je enkrat počila na zelo položnem terenu pod lovsko opazovalnico. Na sploh v Karavankah po sneženju vedno zelo piha in naloži veliko snega na južne strani: Struška, Klek, Trupejevo poldne, Golica, Belščica-Vajnež, včasih ob pol metra padavin lokalno tudi več kot meter na debelo.

Srečno vsem ljubiteljem zimskih gora.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 44167

Novosti