Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

To in ono o nahrbtniku (II. del)

AR 7/1980 - Pavle Šegula: Večkrat je omenjeno težišče nahrbtnika.

Povejmo, da je v kombinaciji človek - nahrbtnik težišče nekje v podaljšku nog. Ravnotežje vzdržujemo z gibi v predelu kolkov. Če se nahrbtnik močno poveša nazaj, se moramo močneje nagniti naprej, kar pa utruja, kadar traja taka drža daljši čas.

Spričo tega poskušamo težišče premakniti bliže ramenom ter s tem doseči čimbolj pokončno hojo. Takim željam ustrezajo mehki, nalegajoči se nahrbtniki iz obdobja ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let. Ti nahrbtniki so dobri za plezanje, zračenje v predelu hrbta pa je slabo. Če poskrbimo za zračenje hrbta, pokvarimo težišče. Nespodbitno je, da zadovoljive rešitve ne bomo dosegli, dokler ne uporabimo nahrbtnika s zadostno lastno stabilnostjo - ogrodjem in bočno oprtjo, ki naj prevzame večji del teže bremena.

Ni nahrbtnika brez jermenov in sponk. Od slednjih pričakujemo, da bodo držale v legi, v kakršni smo jih nastavili. Žal to ni vselej doseženo. Dobra stara sponka na zatič je v glavnem že izginila in včasih nam je ni žal, če jo primerjamo z raznimi novimi izvedbami, ki so zvezno nastavljive. Zdi pa se, da je še vedno najbolj pripravna za pritrjevanje cepinov, palic in podobnih stvari.

Današnji jermeni so večidel gibki pasovi iz perlona. Slednji naj ne bodo ožji od 20 mm, pa tudi premehki naj bi ne bili, ker sicer onemogočajo pravilno delovanje sponke in se gubajo. Preskusimo jih lahko že »statično« s tem, da jermen s sponko obremenimo na poteg. Obstajajo izvedbe, pri katerih jermen že pri majhnem vleku drsi in smukne skozi sponko. Obnašanja jermena in sponke pod »dinamičnimi pogoji«, to je pri menjajoči se obremenitvi med nošnjo ni lahko preskusiti. Žal ugotovimo morebitne pomanjkljivosti šele takrat, ko jermen med nošnjo popusti. Stvar se bistveno izboljša, če jermen speljemo skozi sponko na tak način, da se močno pregane. Ni vselej treba, da jermen snamemo iz sponke. Če konec jermena primerno zavihamo, preprečimo nenehno ponovno vdevanje.

S praktičnega stališča so vredne pozornosti hitre zapire, ki nam prihranijo moreče vdevanje. Odpiranje in zapiranje nahrbtnika postane otročje lahko zadeva.

Sponke naj nikakor nimajo ostrih robov, ki hitro oglodajo in poškodujejo oprti. Zanimivo bo še vedeti, da so sponke dandanes večidel iz plastičnih snovi, ki prenesejo velike temperaturne razlike, so zelo trdne in nasploh zanesljive, obenem pa take, da prizanašajo oprtem in jermenom.

Kadar odpiramo in zapiramo nahrbtnik in razne žepe, so nam hitre zapire v posebno veselje. Prihranijo nam zavezovanje, neredko tudi ponovno vdevanje vrvice v bolj ali manj pripravne luknjice. S tega stališča so res pripravne. Treba je samo potegniti, tu pa tam pritisniti na gumb in že smo opravili, kar je bilo treba. Stvar je hvalevredna, vendar poskrbimo, da ob nakupu ne bomo vzeli nahrbtnika, čigar zapire se odpirajo kar same od sebe. Dobimo tudi take!

V tem smislu so boljše take zapire, pri katerih vlečna sila povzroči večje trenje, spričo katerega zapira dobro drži. Slabše so se izkazale hitre zapire na vzmet. Pri teh je smer delovanja sile vzmeti nasprotna vlečni sili, to pa zmanjšuje učinkovitost delovanja zapire.

Mi vseeno, iz česa je nahrbtnik. Na tem področju smo zadnja leta dosegli dokajšen napredek, industrija umetnih vlaken pa še kar napreduje. Izboljšali so kakovost blaga, tako da so nam dandanes na voljo izvrstne tkanine, še zlasti za izdelavo nahrbtnikov za plezalce. Teh tkanin skoraj ni mogoče strgati. Za nameček imajo v notranjosti plast, ki odbija vlago. Tkanine imajo vse dobre strani bombaža, so pa močnejše od najlona.

Bombaž in platno nosimo na koži laže in prijetne je kot tkanine iz umetnih vlaken. Zato številni proizvajalci izdelujejo nahrbtnike z zadnjo steno iz bombaža. Slaba stran te izvedbe je, da se bombažna tkanina počasneje suši in da po zdržljivosti ni kos plastični. Zato to kombinacijo počasi spet opuščajo. Pomagamo pa si lahko na drug način: prek hrbtne blazine nahrbtnika razgrnemo robec (nekateri imajo raje frotirno brisačo). Nekateri nahrbtniki so v ta namen že posebej prirejeni.

In še nekaj o izdelavi. Ko izbiramo nahrbtnik, bomo morali biti zelo pozorni na izdelavo. Od te je namreč odvisno, kaj od njega lahko pričakujemo. Skrbneje in bolje izdelan nahrbtnik res več stane, pa tudi več zdrži. Zato tu ne bomo varčevali! Posebno kritični so šivi. Sukanec naj bo iz močnih umetnih vlaken, da zdrži dlje. Res je, da spoji s sukancem iz umetnih vlaken bolj prepuščajo vlago kot bombažni, ki v moči nabreknejo. Proti temu so nam na voljo posebna sredstva za tesnenje in impregnacijo.

Ko govorimo o nosilnih oprteh, si velja zapomniti, da morajo biti v predelu stika prišite po vsej površini. Priporočljivo je, da so oprti na mestih, kjer so prišite, od znotraj podložene. Najbolj obremenjeni deli nahrbtnika so tiste točke, kjer so pritrjene nosilne oprti. Tam je treba posvetiti posebno pozornost. Vsekakor ni zadosti, če oprt vložimo med dve plasti blaga in vse skupaj zašijemo. Ugodneje je, če je obremenitev porazdeljena na dodatni košček tkanine in če povečamo dolžino šivov. Konci niti naj bodo všiti, nikjer naj ne bodo prosti, saj vemo, da s potegom za tako nit lahko podremo ves šiv. Pazimo tudi, da so odprtine šivov obrnjene navzdol, da bi voda ne mogla zlahka vdirati v notranjost. Če imamo opravka z zakovicami, vedimo, da te le malo pripomorejo k večji zdržljivosti vezi. Zakovice naj imajo široke glavice, ne smejo pa imeti ostrih robov. Luknjica v tkanini, skozi katero vez zakovičimo, naj bo zarobljena.

Prav na zaključku še nekaj besed o našem odnosu do opreme in seveda do nahrbtnika. Uporabniki se moramo prilagoditi novim izdelkom in se naučiti, kako jih je treba prav izkoriščati. Novi izdelki nam dajejo precej več možnosti kot preproste stare izvedbe, vendar vse to nič ne hasne, če se ne potrudimo, da bi nove možnosti tudi prav izrabili. Prečitati je treba navodila za uporabo in pri tem obdržati pravo mero previdnosti, da nas ne zavede morebiten napačen podatek, kakršnih v prospektih in navodilih za uporabo ni tako malo.

(Poleg članka v Alpinismusu št. 5/80 glej tudi članka Najvažnejše o najvažnejšem planinskem delu opreme in Sodobni nahrbtnik v Planinskem vestniku št. 7, str. 347 in članek Kaj si bomo oprtali, v Teleksu 4. 7. 80, št. 27, str. 46!)

Pavle Šegula


Za G-L priredil: Genadij Štupar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40345

Novosti

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav  

Planinska zveza Slovenije (PZS 
Delo, časopis s prilogami
• Slovenske novice