PZS, Forum - Pavel Škofic: Dejavnosti :: Športno plezanje
Bronasti častni znak
Ko sem bil pred dobrim letom imenovan v Delovno skupino za pripravo programskih vodil PZS, sem si postavil vprašanje, zakaj se je to zgodilo. Sklepal sem, da je to verjetno zaradi mojega odnosa do dela v društvu. Verjamem, da v društvu morajo imeti prednost ljudje, ki so pošteni in pripravljeni delati v korist društva in športnikov. V ŠPO Radovljica je to postalo pravilo, ki se ga držimo vsi.
Kot član delovne skupine sem se torej lotil dela na področju, ki ga v PZS poznam najbolje. To je športno plezanje. Že dokaj zgodaj sem spoznal, da KŠP v ospredje ne postavlja plezalcev. Industrijska izvedba tekmovanj me je motila in zato sem s kolegi iz sosednjih regij zasnoval pokal regij iRCC. Letos ga izvajamo že šesto leto.
V zadnjih letih se je pokazalo, da v ospredje prihajajo ljudje, ki znajo predvsem spletkariti in lagati, strokovno znanje pa jim je »deveta briga«. Nekateri ne poznajo pravil in delajo neumnosti za v rubriko »Saj ni res, pa je!«. Žalostno je, da je sedaj načelnik KŠP obenem tudi mož samozvane vodje sodniškega zbora, ki je v prvi vrsti pri takem početju. Večina načelnikov društev lahko s tem mirno živi. Mnogi, ki se s tem ne strinjajo, so se raje umaknili. Sam pa se s tem ne bom nikoli strinjal in bom naredil vse, da to sramoto predstavim vsem zainteresiranim. Morda mi je ne bo nikoli uspelo ustaviti, vendar si vsaj ne bom očital, da nisem poskusil.
Včasih sem morda malo preveč direkten. Včasih mi zmanjka malo taktnosti. Tak pač sem. Očitno pa bronasti častni znak pomeni, da gredo stvari v pravo smer. Drugače si ne znam razlagati podpisa predsednika PZS na podeljeno priznanje.
Kaj torej pomeni to priznanje? Pomeni, da se bom še naprej držal svojih načel? Pomeni, da ne bom nikoli pristal na to, da sodniški zbor vodijo ljudje, ki lažejo in nimajo blage veze o plezanju ali pravilih. Dokazov imam dovolj in zato lahko mirno opominjam na nesposobnost in nemoralnost ljudi, ki jih v športnem plezanju nikoli nebi smelo biti.
To priznanje pomeni tudi to, da bom nadaljeval prizadevanja, da se sredstva namenjena za delo reprezentanc dejansko porabi za ta namen. Nevzdržno je, da se namensko porabi le 60% teh sredstev, mladinski reprezentatnti pa plačujejo kotizacije za reprezentančne aktivnosti. Pošteno, zakonito in transparentno bi bilo, da se kotizacije plačujejo tam, kjer namenskih sredstev ni dovolj. Potem bi se odgovorni ukvarjali s tem kako tako področje racionalizirati, ne pa da se ukvarjajo s tem, kako bodo več pobrali reprezentancam.
Hvala torej za izkazano čast. To je vsekakor vzpodbuda za zelo resno delo v bodoče. Na mojem mestu bi najbrž priznanje marsikdo zavrnil. Sam ga bom raje poskusil izkoristiti. Vrnem ga še vedno lahko.
Pavel Škofic