Delo.si - Jure Predanič: Po iskalni akciji treh neodgovornih mladeničev so se pojavila ugibanja, kdo naj to plača. - ... zahtevki za povračilo intervencijskih stroškov zaradi reševanja v gorah
Ljubljana - Smejanje slovenskim policistom na plaži, ki so si ga privoščili 16-letni Matic Kašnik, 15-letni Žan Britovšek Kamnik in 17-letni Nace Camlek, je povzročilo tudi nemalo stroškov, saj je mladeniče iskalo več deset policistov, ki bi se v tem času lahko ukvarjali s čim drugim.
Pobeg treh fantov, ki so svojim staršem povzročili nekaj sivih las, je v javnosti povzročil nemalo zgražanja, ko so mediji objavili njihove reakcije po vrnitvi domov. Da je šel v tople kraje in se na plaži smejal našim nesposobnim policistom, je na Facebooku namreč zapisal Camlek.
Zapisal je še, da je treba novinarje tožiti, ker da so pisali bedarije in jih spravljali v sramoto. Z njim se je strinjal tudi Kašnik, ki je dodal: »Ja, stari, za zaklat so, osli!« Zato so se začela pojavljati tudi vprašanja, ali so mladeniči za svoje ravnanje kazensko odgovorni in ali bodo plačali stroške njihovega iskanja.
Kot lahko zaenkrat sklepamo iz odgovorov policije, jo bodo poceni odnesli. V kazenskem zakoniku je sicer predvidena triletna zaporna kazen za tistega, »kdor zlorabi znamenje za pomoč ali znamenje za nevarnost ali neutemeljeno kliče na pomoč ali lažno sporoči, da grozi nevarnost, in s tem povzroči, da so državni organi ali druge pristojne organizacije ukrepale brez potrebe ali neupravičeno uporabile sredstva sistema zaščite, reševanja in pomoči«.
A, kot pravijo na Policijski upravi Celje, fantje niso sami neutemeljeno klicali na pomoč, saj so pogrešitev prijavili starši. Ti pa so dejansko pogrešali svoje otroke.
»Res je njihovo neodgovorno ravnanje povzročilo med drugim tudi nekaj stroškov, vendar točnega izračuna stroškov iskalne akcije trenutno ne moremo narediti. Gre za ure policistov in kriminalistov, ki so med rednim delom izvajali naloge iskanja pogrešanih mladoletnih fantov. V iskanje je bilo vključeno več deset kriminalistov in policistov,« so nam odgovorili, ko smo hoteli po sledi stroškov, ki so nastali policiji.
V Sloveniji poznamo primere plačevanja intervencij
V zadnjih letih je moralo v Sloveniji zaradi stroškov intervencij, ki so jih povzročili, v žep že seči nekaj posameznikov - tu gre sicer predvsem za reševanja. O tem govori 118. člen zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Ta pravi, da mora fizična ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila nesrečo ali ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, pokriti stroške zaščitnih in reševalnih intervencij, stroške sanacije in vzpostavitve v prejšnje stanje in stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
Izvajanje 118. člena s podzakonskim predpisom doslej sicer ni bilo urejeno, zato je bil lansko leto pripravljen osnutek uredbe o povračilih intervencijskih stroškov, so pojasnili na Upravi za zaščito in reševanje. Osnutek pa še ni usklajen s posameznimi vodstvi reševalnih služb.
V praksi je že bilo nekaj primerov, ko se je zahtevalo povračilo intervencijskih stroškov, zlasti če je šlo za očitno veliko malomarnost povzročitelja. Več zahtev so naslovili na Slovenske železnice zaradi požarov, ki so jih zanetili vlaki pri zaviranju (odpadanje zavornih oblog).
Znani so tudi zahtevki za povračilo intervencijskih stroškov zaradi reševanja v gorah (na primer reševanje belgijskih skavtov na Bovškem), pri katerih je sodeloval helikopter Slovenske vojske ali policije. Od leta 2006 dalje je Gorska reševalna služba predlagala dvanajst zahtevkov, vse pa je uveljavljala Uprava za zaščito in reševanje.
Ta lahko postopek izvede, ko ji plačilo stroška intervencije predlaga vodja intervencije, če oceni, da je šlo za veliko malomarnost.
Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je to težko določiti in da bi se zaradi bojazni pred povračilom stroškov več ljudi lahko odločilo za nevarno samoreševenje.
Tudi na Upravi za zaščito in reševanje pravijo, da je nemogoče na splošno oceniti, koliko stanejo akcije reševanja. Najpogosteje se izpostavljajo stroški helikopterja, vendar tudi prostovoljno delo reševalcev ni zastonj.
Uprava za zaščito in reševanje namreč sofinancira delovanje različnih društev in organizacij, od radioamaterjev, aktivistov Rdečega križa, kinologov, prostovoljnih in poklicnih gasilcev, jamarjev, potapljačev in tudi gorskih reševalcev.
Uprava sofinancira njihovo usposabljanje in urjenje ter nabavo osebne zaščitne opreme in skupinske reševalne opreme. Precejšen del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami temelji na prostovoljcih, saj jih je v sistem varstva pred naravnimi nesrečami vključenih več kot 40.000.
Njihovim delodajalcem med usposabljanjem in opravljanjem reševalnih nalog pripada tudi nadomestilo plače oziroma izgubljenega zaslužka za čas odsotnosti z dela.
Jure Predanič