Dnevnik - Aleš Kocjan, Katmandu: Pogovor s Tonetom Škarjo (predsednikom Komisije za odprave v tuja gorstva) po smrti Tomaža Humarja: Prelepa gora s hermelinskim plaščem, razpokami, seraki in plazovi
Tone Škarja, izkušeni himalajec, ki je vodil tudi prvo slovensko odpravo na Mount Everest, se je po naključju znašel v središču dogajanja ob tragični nesreči enega največjih slovenskih alpinistov Tomaža Humarja. V Katmanduju pripravlja knjigo o svojem življenju, ki sta ga močno zaznamovala alpinizem in nepalska Himalaja. Da je Tomaž v težavah, da sploh pleza v Nepalu, je izvedel šele po vrnitvi s trekinga, ob običajnem pregledu novic na slovenskih spletnih straneh.
| |
 |
|
| |
Nepalci pravijo, da so gore za bogove, s tistimi, ki rinejo nanje, pa je nekaj narobe, pravi Tone Škarja. (Foto: Aleš Kocjan) |
|
Vaše izkušnje so gotovo pomagale pri organiziranju pomoči za Tomaža Humarja.
Prosili so me, naj bom nekakšen vmesni člen med švicarskimi in nepalskimi reševalci, saj so to ljudje povsem različnih značajev. Švicarji so natančni, Nepalci pa ravno obrnjeno. Skrbel sem za usklajevanje med dvema skupinama. Nepalcem sem pihal na dušo, da bodo krmilo, če bo treba, prepustil švicarskim pilotom, kar se je na koncu tudi zgodilo.
Po nekaterih novicah naj bi obstajala kontroverza zaradi dolgega časa pridobivanja dovoljenja za upravljanje nepalskega helikopterja.
Splet okoliščin je bil takšen, da to ne bi igralo nikakršne vloge. Ko so Švicarji v petek ob treh popoldne prišli v Katmandu, je bilo že prepozno za polet s helikopterjem. Razmere v Himalaji letov ob takšnem času, tudi če je vreme lepo, ne dopuščajo. V soboto so šli navsezgodaj v akcijo in jo uspešno opravili. Na žalost pa je bil Tomaž že nekaj dni mrtev.
Je bilo bistveno za Tomaževo smrt dejstvo, da je pomoč v nerazvitih državah, kot je Nepal, precej omejena?
Nepalci so se očitno nekaj časa bolj delali, da lahko kaj pomagajo. Reševalna služba je v Nepalu samo na papirju. Ne obvladajo niti stenskega reševanja, kaj šele, da bi ponesrečene ljudi iz stene reševali neposredno iz helikopterja. Tomaža bi lahko opazili že Nepalci, ki so 10. novembra opravili prvo iskanje iz zraka, toda oni se ne upajo leteti preveč blizu hribov. Našli so ga šele Švicarji, ki imajo več sto izkušenj iz podobnih primerov v Alpah.
Je bil Humar preveč drzen alpinist?
Morda imajo prav Nepalci, ki pravijo, da so gore za bogove, s tistimi, ki rinejo nanje, pa je nekaj narobe. Tomo Česen je nekoč, ko je še plezal, rekel, da si moraš, če plezaš, omejiti cilje, kajti če boš šel le v eno smer, te bo slej ali prej požrla. Humarjeva smer je bila smer hazarda.
Nekateri menijo, da je šel Tomaž Humar predaleč, celo onkraj zdrave pameti.
Ko berem komentarje javnosti, pa ne samo v primeru Tomaževe smrti, lahko rečem samo, da je to strahota. Sploh ne vem, kakšno ljudstvo smo. Opažam tudi pri drugih stvareh. Slovenci sploh ne znamo normalno debatirati. Ali smo na enem bregu ali na drugem. Slovenec sogovornika v debati vrže na drugi breg samo zato, da lahko potem vanj vrže kamen.
Kako lahko opišete goro Langtang Lirung, kjer se je ponesrečil Tomaž Humar?
Celotna gora je zelo lepa. Kot bi bila obdana s hermelinskim plaščem. To pa pomeni, da so vsa zgornja pobočja gibljiva. Razpoke, seraki in plazovi. Stalen proces drsenja. Tomaž se je ponesrečil precej nizko, na mešanem sklanem in lednem področju. Očitno pri sestopu. Kaj se je dogajalo prej, ali je osvojil goro, ni znano. Mogoče je, da se je obrnil. Včasih je na vrh lahko tudi povsem blizu cilja zaradi razpok sploh nemogoče stopiti.
Kaj pomeni izguba Tomaža Humarja za slovenski alpinizem?
Podviga, kot je bil njegov vzpon na goro Dhaulagiri po prvenstveni smeri v južni steni, ne bo mogoče nikoli več ponoviti. Ne le glede samostojnosti vzpona in izjemno nevarnih pogojev. Takrat je bil tudi prvič prenos po internetu, kar je Tomažu in Sloveniji prineslo slavo. Toda v tehničnem smislu imamo celo boljše alpiniste, kot je bil Tomaž Humar. Letos je naveza Marko Prezelj, Luka Lindič, Rok Blagus preplezala tri prvenstvene smeri najtežavnostnejše stopnje v indijski Himalaji. Slovenski alpinizem ima možnost razvoja v tej smeri. Na osemtisočakih, denimo, ostaja še nekaj nepreplezanih smeri in sten, ki bi lahko pomenile izziv slovenskim alpinistom.
Aleš Kocjan