Gorenjski Glas - Cveto Zaplotnik: ... trikrat večja od prve ocene
V blejski območni enoti zavoda za gozdove so po februarskem žledolomu količino poškodovanega drevja na Zgornjem Gorenjskem najprej ocenili na šestdeset do sedemdeset tisoč kubičnih metrov, a se je potlej izkazalo, da količina presega 200 tisoč »kubikov«.
| Močan veter, ki je pihal minuli teden, je v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem poškodoval še dodatnih pet tisoč kubičnih metrov drevja, od tega največ na Pokljuki. |
Bled – Ujme na blejskem gozdnogospodarskem območju se kar vrstijo. Novembra lani je veter izruval ali poškodoval okrog 30 tisoč kubičnih metrov drevja, v začetku letošnjega februarja sta gozdove prizadela še žled in sneg. »Količino poškodovanega drevja smo najprej ocenili na šestdeset do sedemdeset tisoč kubičnih metrov, a se je potlej, ko je skopnel sneg tudi v višje ležečih gozdovih, izkazalo, da bo zaradi žleda in snega treba posekati več kot 200 tisoč kubikov drevja,« je dejal Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, in dodal, da je gozdove do nadmorske višine 900 metrov prizadel žled, tiste na nadmorski višini od 1200 do 1400 metrov pa verjetno teža snega.
Lastnikom izdajajo individualne odločbe
Blejska posebnost je v tem, da lastnikom za sanacijo gozdov ne izdajajo generalnih odločb za posamezne revirje ali katastrske občine, ampak individualne odločbe. »Gozdarji smo si s tem nakopali veliko dela, a se mi zdi, da bomo učinkovitejši, saj lastniku označimo drevje za posek, izmerimo oz. ocenimo količino poškodovanega drevja ter določimo, kaj mora narediti v svojem gozdu in do kdaj. Doslej smo izdali odločbe za približno polovico poškodovanih gozdov v nižinskem območju oz. za količino od sedemdeset do osemdeset tisoč kubičnih metrov drevja. Z izdajanjem odločb za nižinske gozdove bomo predvidoma končali do konca julija, za višje ležeče gozdove pa do konca septembra,« je dejal Avsenek in dodal, da so v izdanih odločbah za posek in spravilo iglavcev določili rok od sredine do konca junija, za listavce pa do spomladi 2015. Lastniki, ki so že prejeli odločbe, so po oceni zavoda doslej pospravili od petnajst do dvajset odstotkov poškodovanega drevja. Delo v nižinskih gozdovih zaradi lažje dostopnosti poteka dokaj hitro, precej počasneje pa bo na pobočjih Jelovice, Mežakle in Pokljuke ter v dolini Radovne, kjer je podrtih veliko starejših in težkih bukovih dreves in so gozdovi slabše odprti. »Edina sreča je ta, da so drevesa izruvana s koreninami in da se bo zato spravilo lahko podaljšalo za dve do tri leta.«
Letos se lubadarja še ne bojijo
»Letos se lubadarja še ne bojimo, saj se bo »zavrtal« le v poškodovano drevje. Prihodnje leto ga bo zanesljivo več, to pa bo odvisno predvsem od vremenskih pogojev in od tega, kako pridni bodo lastniki gozdov pri spravilu drevja. V nižinskih gozdovih bo poškodovano drevje pospravljeno, v višje ležečih pa še ne, a tam so pogoji za razvoj lubadarja že težji, saj nad 1200 metrov nadmorske višine razvije samo eno generacijo na leto,« je dejal Avsenek in poudaril, da imajo izvajalci gozdnih del zdaj polne roke dela in da so večinoma zasedeni že za več mesecev naprej. Prevladujejo domačini, med njimi so tudi izvajalci, ki so se za delo v gozdu usposobili in opremili v okviru Strojnega krožka Bled. Lastniki gozdov si pri spravilu pomagajo tudi s strojno sečnjo, na tak način so med drugim »očistili« sestoje na območju Šobca.
Odkup postaja vse večji problem
»Odkupovalci za zdaj še sproti odkupujejo smrekovo hlodovino, medtem ko se odkup slabšega lesa (celuloze, drobni tehnični les) počasi ustavlja. Problem je tudi odkup bora, a tega na našem območju ni veliko. Odkup bukovine se je ustavil, pri tem pa je dobra okoliščina ta, da je večinoma podrta s koreninami in da tako lahko nekaj časa počaka,« je pojasnil Andrej Avsenek in poudaril, da je v sedanjih razmerah les veliko odkupoval tudi blejski LIP, precej hlodovine iglavcev je šlo v Avstrijo, drobni les pa na različne konce. Zavod za gozdove se kot javna služba z odkupom lesa ne sme ukvarjati, lahko pa lastniku pomaga tako, da mu izračuna ceno lesa na panju in mu ponudi predlog pogodbe z izvajalcem del. Lastnikom so lahko v pomoč tudi zadruge in društva lastnikov gozdov.
Velika ponudba znižuje ceno
Velika ponudba lesa vpliva tudi na odkupno ceno. »Cena kvalitetnih sortimentov se je že znižala od deset do petnajst odstotkov, cena slabšega lesa pa od štirideset do petdeset odstotkov. Les za celulozo se je tako pocenil s petintrideset na dvajset evrov za »kubik«, drobni tehnični les s petinštirideset na trideset evrov. Pri hlodovini cene lahko še malo padejo, pri ostalem lesu nižje že skoraj ne morejo, a če bodo vendarle padle še bolj, bo vse več primerov, ko bo zaslužek od lesa zadoščal le še za plačilo izvedbe del. Lastniki bodo s tem sicer sanirali gozd, a ne bodo ničesar zaslužili,« je dejal Avsenek.
V zavodu se bodo začasno kadrovsko okrepili. V torek bo začelo delati pet gozdarjev, še enega pričakujejo, delali bodo do konca novembra, še štiri delavce pričakujejo v okviru javnih del. »Gozdarje bi vzeli za stalno, saj smo v zadnjih desetih letih število zaposlenih zmanjšali s 45 na 38.«