Delo, Slovenija - Janoš Zore: ... na Trojane po krofe peš - 10. maja bo v Krškem vsakoletno srečanje evropopotnikov
Evropske pešpoti po Sloveniji Pohod od Koroške do Strunjana je dolg 350 kilometrov, od Italije do madžarskle dvakrat daljši
Brežice - Desetega maja se bodo v Krškem na vsakoletnem srečanju zbrali evropopotniki in v štirih urah prehodili 17 od 4330 kilometrov evropske pešpoti E7 med Kanarskimi otoki in Novim Sadom. Evropskih pešpoti je v Sloveniji za 950 kilometrov, ob izdatnejši promociji pa bi jih na leto prehodilo več pohodnikov kot zdaj: samo 30.
Začetki evropskih pešpoti pri nas segajo v leto 1975. Pobudi avstrijskih gozdarjev je takrat prisluhnil gozdarski inženir, ljubitelj narave in eden od ustanoviteljev gozdnih učnih poti pri nas Milan Ciglar, ki je Slovenijo povezal z evropsko pešpotjo F.6. Označbe v naravi so v nasprotju z rdeče-belimi markirnimi planinskimi krogi rdeče-rumene barve, a počasi jih izpodrivajo rumene zvezdice in oznake (E1 do E12) na modri podlagi.
»Natančno število obiskovalcev slovenskih pešpoti ni znano,« pravi predsednik komisije za evropske pešpoti, gozdar in planinec Jože Prah. »Vsakemu, ki prehodi vse kontrolne točke, podelimo priznanje, na leto jih izdamo od 20 do 30, kar je v primerjavi drugimi 27 državami, ki so članice leta 1969 ustanovljenega mednarodnega združenja evropskih pešpoti, kar veliko. Več od nas hodijo Avstrijci, Nemci, Španci in Nizozemci.«
»Namen evropskih poti je povezovanje ljudi, rušenje mej. ki so nekoč obstajale med državami, spoznavanje narave, gozda, in vse to ob promociji miru,« razlaga Prah.
Sloveniji sta organizirani dve skupini pohodnikov, ki redno obiskujejo pešpoti širom stare celine. Ena druščina prihaja s Koroške, druga s Štajerske.
»Leta 2009 smo po etapah od 15 do 20 kilometrov začeli spoznavati Ciglarjevo pot. Prehodili smo jo v treh letih. Leta 2012 smo začeli hoditi po slovenskem delu poti E7. Za nami je tretjina trase, predvidevamo. da jo bomo spravili skozi do konca leta 2016,« navaja Ludvik Podrzavnik iz planinskega društva Radlje ob Dravi, ki na izlete vodi do 25 ljudi, večinoma upokojencev.
Lepa nista le Bled in Portorož
»Ni res. da so za pohodništvo primerni le vrhovi in da je Slovenija lepa samo na Bledu ali v Portorožu. Tudi v notranjosti je čudovita. Kamorkoli prideš, si med ljudmi dobrodošel,« se prigod med Koroško in morjem spominja Podrzavnik. »Evropski pešpoti pri nas sta v prvi vrsti turistični poti, speljani sta ob številnih kulturnih spomenikih. Nas zanima, kaj lahko vidimo ob trasi, in ne, koliko kilometrov bomo prehodili.« Po njegovih besedah pa turista pri nas ne znamo dlje zadržati z dodatno ponudbo ob poti.
Med popotniki po E6 in E7 na južni strani Alp je vsaj 60 odstotkov tujcev. Večina Slovencev evropskih pešpoti sploh ne pozna, kaj šele, da bi se lahko pohvalila s stavkom Smo šli s Koroške na Trojane po krofe peš. »V Dolenjskih toplicah sem nekoč srečal planinca, ki evropskih pešpoti ni poznal. Na koncu se je izkazalo, da je markirno označbo z rumenim krogom imel na lastni hiši, pa ni vedel, kaj pomeni.« Korošci so asfaltne odseke. ki so zaradi tovornjakov nevarni, premostili z avtomobili, na drugih pa za seboj pustili številne nove označbe, saj sta trasi slabo označeni: »Tisti, ki bodo krenili za nami. bodo imeli glede orientacije precej lažje delo,« pravi Podrzavnik.
Težko prehodne zaradi žleda
Zaradi žleda je zdaj veliko etap obeh tras izjemno težko prehodnih, razmere se bodo normalizirale najpozneje prihodnje leto. Širiti idejo hoje v naravi kot oblike popotniškega turizma je pomemben cilj komisije. ki so jo leta 2000 oblikovali zavod za gozdove, planinska zveza, turistična zveza in zveza gozdarskih društev. A številke iz zlatih let slovenskega pohodništva verjetno ne bodo nikoli več dosežene.
»Pred desetletji smo na evropskih pešpoteh pri nas našteli tudi po tisoč obiskovalcev na leto,« pravi Prah, ki opozarja, da so takrat gozdna gospodarstva in druge organizacije to obliko aktivnosti finančno spodbujale. »Zdaj naša komisija za ta namen nima denarja. Zavod za gozdove poskuša vsako leto zagotoviti 1500 evrov. A s tem denarjem razen malenkosti - vsako leto nam recimo ukradejo šest žigov - ne moremo postoriti nič konkretnega. S pomočjo turistične zveze smo izdali nov prospekt. Toda načrtnih sredstev za evropske pešpoti ni.«
Pogrešajo poslovni model
Podobno prepuščene prostovoljcem so tudi druge pohodne in kolesarske poti v Sloveniji. Z organizatorji lanskoletnega festivala tematskih poti v Posavju je odbor za poti pri slovenski turistični zvezi lani pripravil posvet na temo trženja pohodnih poti, ki jih je v Sloveniji označenih za več kot 10.000 kilometrov. Urejenih je 700 tematskih tras, za katere je bilo v zadnjem desetletju porabljenih osem milijonov predvsem evropskih evrov.
»Na posvetu so bili predstavniki državnih in občinskih ustanov, turistična društva, skrbniki poti, podjetniki. Ugotovljeno je bilo. da smo preveč razdrobljeni in da na ravni države potrebujemo enoten poslovni model za vse vrste pohodnih in kolesarskih poti. Kolegi z Irske so nam predstavili tamkajšnji enovit pristop, pri nas pa bi vsaka vas rada delala nekaj samostojnega.« pravi Prah. Pobudo so poslali tako uradu vlade za komuniciranje kot agenciji Špirit. -Toda od tu dalje nam ni uspelo priti. Na ravni države namreč še nismo prepoznali te potrebe.«
Zaradi v preteklosti priljubljenega pohodništva je Slovenija ena redkih držav, ki ima zakon o planinskih poteh. Dokument iz leta 2007 dopušča možnost financiranja vzdrževanja in označevanja planinskih poti iz nacionalnega proračuna. A država ni prispevala niti evra, je kritičen Prah: »Večino dela prostovoljno opravijo razna društva, poti so prepuščene entuziazmu.«
V DVEH MESECIH 37 IZLETOV PO POSAVJU
V Posavju seje 1. maja začel tretji festival tematskih poti. Trajal bo do 28. junija, v tem času pa pripravljajo 37 izletov, od tega štiri kolesarske in dve konjeniški. »Nekateri dogodki so brezplačni, pri drugih pa bodo za ceno od pet do 10 evrov obiskovalci deležni kulinaričnih, kulturnih in izobraževalnih presenečenj,« pravi Ksenja Kragl iz krškega centra za podjetništvo in turizem, ki je z radeškim zavodom KTRC koordinator festivala. »Želimo si turistov iz vse Slovenije in tujine in da bi pri nas ostali dlje. Za promocijo poti smo se vključili v gospodarsko interesno združenje za pohodništvo in kolesarstvo, v Amsterdamu smo se udeležili prvega ciljno usmerjenega sejma, našo ponudbo trži izpostava STO v Münchenu.« Poti po Posavju je ogromno, a so obiskane manj kot drugje v Sloveniji,« je povedala Pia Peršič iz Krškega, ki je prehodila in prekolesarila dobršen del Slovenije. Poleg skoraj sto urejenih je v Posavju še vsaj 20 zapuščenih poti. »Nismo znali tržiti tega, v kar je bilo vloženo veliko truda. Lani smo vzpostavili model za promocijo na dolgi rok,« je dejal predsednik slovenske komisije za evropske pešpoti Jože Prah.
JANOŠ ZORE