... odprl Slovenski planinski muzej
Pozdravni nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka ob odprtju Slovenskega planinskega muzeja
Mojstrana, 7. avgust 2010
Drage planinke in planinci,
spoštovani gostje,
danes je velik, lep in prazničen dan. Danes odpiramo Slovenski planinski muzej. Tega se veselimo in ob tej priložnosti razmišljamo o tem, kako velik pomen ima slovensko planinstvo za našo kulturo. Zato sem še posebno zadovoljen, da je z nami naša kulturna ministrica, gospa Majda Širca, kajti s svojo prisotnostjo poudarja prav to kulturno dimenzijo slovenskega planinstva, prav pomen, ki ga ima planinstvo za slovensko nacionalno bit, za našo nacionalno kulturo in tudi za našo prihodnost.
Planinarjenje in življenje v naravi sta slovenskemu narodu že dolgo pomembni sestavini kulture. Vnašata smisel za dobro voljo, prešernost, tudi nekaj razposajenosti, vendar sta vselej veliko več kot samo izkoriščanje prostega časa. Izkazujeta naš celovit odnos do narave, do soljudi, včasih tudi do velikih družbenih vprašanj, s katerimi se soočamo. Samo spomnimo se iz zgodovine, da so imeli tržaški Slovenci v času fašizma velike težave pri organiziranju političnih sestankov v svojem mestu. Zato so jim bile slovenske planine zatočišče, kraj, kjer so se lahko mirno in svobodno zbrali, kjer so lahko skupaj razmišljali, kjer so skupaj načrtovali svoje narodnoosvobodilno prizadevanje. Tudi to funkcijo je slovensko planinstvo imelo, jo odigralo in jo bo igralo v prihodnosti, v snovanju naše narodne biti, naše narodne eksistence in naše bodočnosti.
Slovensko planinstvo je tudi dobro organizirano. Planinska društva, povezana v Planinsko zvezo Slovenije, ter druge organizacije in zveze s področja gorništva, gorskega reševanja, vodništva in druge oblike organiziranega delovanja so naša stalnica, nas večno spremljajo in nekatere med njimi so tudi eksistenčno pomembne za ljudi. Danes ni mogoče govoriti o planinstvu ne da bi posebej poudarili pomen gorskega reševanja. Z rastočim številom ljudi, ki obiskujejo naše gore, se tako rekoč vsak dan povečuje pomen gorskega reševanja. Z rastočim številom ljudi se na žalost povečuje tudi število tistih, ki na gore niso dobro pripravljeni in pri katerih je gorsko reševanje nujna, krizna akcija. Vendar je gorsko reševanje tudi vzgojna akcija, ki nas mora podučiti, da je treba gore spoštovati, da jih je treba poznati, da je treba biti za njihovo obiskovanje pripravljen.
Pred več kot 50 leti je francoski gornik in pisatelj Saint-Loup napisal knjigo s pomenljivim naslovom "Gora ni hotela". V tisti knjigi je opisal, kako so ljudje, ki gora ne poznajo, velikokrat v zmoti, ko verjamejo, da nas v gorah čakajo predvsem nesreče. Opisal je številne primere, ko je srečno naključje rešilo ljudi, ko gora ni hotela nesreče, ko je bila pravzaprav nesreča, če se je zgodila, izključno posledica človeške napake. V takem razmišljanju je velika resnica in prav je, da danes, ko odpiramo Slovenski planinski muzej, razmišljamo o gorah tudi s stališča našega razumevanja, našega spoštovanja in naše pripravljenosti za to, da v gorah živimo tako, kot je treba.
Seveda danes razmišljamo o vseh vidikih planinstva na Slovenskem. Razmišljamo o zgodovini, o današnjem trenutku, o današnjih prednostih in nevarnostih in razmišljamo tudi o tem, kaj je slovensko planinstvo pomenilo za odprtost slovenskega naroda v svet in za prepoznavnost slovenskega naroda in slovenske države v svetu. Že več kot pol stoletja so naši vodilni alpinisti med najboljšimi na svetu. V svetu so znani, cenjeni in spoštovani. In opravili so veliko kulturno poslanstvo. Kot pogost bralec knjig o naših odpravah v tuja gorstva bi se rad danes tu, s tega mesta zahvalil tistim, ki so s svojim knjižnim, esejističnim, publicističnim delom prispevali k temu, da na Slovenskem vemo veliko o tujih gorstvih, o podvigih naših planincev v tujih gorstvih, da nam je na ta način svet približan in da so na ta način tisoči in tisoči nekdaj mladih ljudi razmišljali o svetu, na nov način - na način, kako se da svet spoznati in njegove najvišje vrhove tudi osvojiti. Zamislimo se nad tem. Ne gre le za alpinizem. Gre tudi za našo sposobnost, da dosegamo najvišje dosežke, ki jih je v svetu možno sodeči. Če nam to uspeva v alpinizmu, nam bi moralo uspevati še kje drugje. Ne želim ničesar obljubljati. Ne želim govoriti o tem, da smo obsojeni na to, da smo najboljši. Lahko pa smo vsak dan boljši. Lahko smo vsak dan boljši od našega včerajšnjega stanja. In tudi o tem nam govori Slovenski planinski muzej.
Slovenski planinski muzej nam govori o trajnih vrednotah, kakršna je skrb ljudi, ki ljubijo gore, za našo naravo in za zaščito naravnega okolja gora. Vsi, ki to počnete, zaslužite priznanje te družbe, kajti opravljate pomembno delo pri vzdrževanju planinskih poti, planinskih koč in vsega, kar pripomore k temu, da je bivanje ljudi v gorah možno in da je narava zaščitena. Skrbite za kulturo in dobre odnose v planinskem gorskem svetu in mnogokrat priskočite tudi na pomoč. Seveda imamo v tem okviru tudi konkretne naloge, tiste, ki so zapisane v Alpski konvenciji - Sporazumu o varstvu Alp. Te naloge nas obvezujejo, da se posebej ukvarjamo s programom za ohranjanje in varovanje Alp, kajti slovenski planinski svet postaja vse bolj obremenjen z velikimi projekti, ki načenjajo program Natura 2000 in varovana območja s porastom cestnega in drugega prometa. Inovativna ideja o varuhu gorske narave, ki včasih kot ambasador, včasih kot učitelj, skupaj z drugimi skrbi za gorsko naravo, zasluži vso podporo. Je temeljnega pomena za kvaliteto naših odnosov do našega okolja in do naše družbe.
Ko razmišljamo o okolju, seveda vsi, ki imamo radi slovenske gore, tudi želimo, da bi se okrepila, obnovila pogajanja o globalnem segrevanju in da bi se svet spremenil - da bi se spremenil tako, da ne bi prihajalo do prehudih klimatskih sprememb v naših gorah in vseh gorah sveta, da ne bi izginjali ledeniki, da ne bi nastajale nove katastrofe, poplave, neurja in vse tisto, čemur smo bili na žalost prevečkrat že priča in kar bi radi v prihodnje čimbolj omejili in, če je mogoče, tudi preprečili. Tudi na to nas spominja Slovenski planinski muzej.
In končno, spominjati se moramo poslanstev, zaslug velikih pionirjev planinstva, ki so tesno povezane z domoljubjem in slovenstvom in vsem, kar ohranja naše gore. Ko se posebej zahvaljujemo njim, pionirjem, vodilnim ljudem, ki so največ naredili za slovensko planinstvo, je prav, da vsi, ki smo nekako bolj v naših vsakdanjih odnosih z gorami, nagovorimo tudi ta velik del slovenskega prebivalstva, tiste ljubitelje gora, ki prihajajo v gore ob sobotah in nedeljah in v počitniških časih, ki skupaj z družinami in prijatelji vstopajo v planinski svet narave občudujoče, spokojno, spoštljivo in z veliko željo krepiti svoje telesno in duševno zdravje. Tudi sam preživljam dopust te dni v slovenskih gorah in lahko bi vam veliko povedal o občutkih, ki jih ima človek, ko hodi po grebenih Kolovrata, ko obiskuje Krnsko pogorje, Kanin, ko si iz različnih zornih kotov ogleduje Matajur, ta veliki in tako simbolno pomembni vrh za slovenstvo. Vsekakor, v gore se gre zato, da si pridobimo nove energije, da bomo z novo, dodatno energijo bolje delali tisto, kar je naša naloga. In vsem tem tisočem in sto tisočem ljudi, ki bodo še naprej obiskovali slovenske gore, je namenjen ta muzej. Zato, ker je ta del našega prebivalstva, ki bo imel neposredno veselje in korist s tem muzejem, tako zelo velik, je tudi naša hvaležnost vsem tistim, ki so ga omogočili, toliko večja.
Ta muzej je dolgo nastajal. Dolgo smo vedeli, da ga potrebujemo. Dolgo smo ga pričakovali. Ampak danes je tu. Danes je v vseh svojih funkcijah pripravljen za to, da služi naši javnosti, našim ljudem. Zato je današnji dan svečan, lep in prazničen. Skupaj z vsemi vami se veselim, da bomo lahko v nekaj minutah ta muzej tudi svečano odprli, da si ga bomo skupaj ogledali in da se bomo veselili njegove vsebine. Hvala vsem, ki ste prišli, in zlasti hvala tistim, ki ste pomagali, da je ta muzej nastal in da ga lahko danes odpremo. Hvala lepa.