Delo, GeneracijaD - Maja Prijatelj: Vpliv segrevanja ozračja - Ptice in metulji se prepočasi prilagajajo, alpske travnike zarašča grmičevje
Čeprav globalno segrevanje močno vpliva na rastlinske in živalske vrste, je malo znanega o načinu prilagajanja vrst naraščajočim temperaturam. Eno od tančic skrivnosti sta odstrnili mednarodni študiji, objavljeni v reviji Nature Climate Change. Prva je pod drobnogled vzela evropske metulje in ptice, druga rastlinstvo evropskega gorskega sveta.
Prva študija je poskušala ugotoviti, kako se je v obdobju 1990–2008 segrevanju ozračja prilagodilo 9490 vrst ptic in 2130 vrst metuljev. Mednarodna ekipa znanstvenikov je s pomočjo tisočev prostovoljcev, ki so opravili kar milijon in pol ur terenskega dela, ugotovila, da so med letoma 1990 in 2008 povprečne temperature v Evropi narasle za stopinjo Celzija. To pomeni, da so bile za četrtino višje od svetovnega povprečja v prejšnjem stoletju. Če bi metulji in ptice hoteli živeti na območjih z enako temperaturo kot pred stoletjem, bi se morali v povprečju preseliti za 249 kilometrov proti severu. Toda metulji so se v 20 letih premaknili le 114 kilometrov, ptice pa 37 kilometrov severneje. Oboji se torej prepočasi prilagajajo segrevanju ozračja.
Zaradi naraščanja temperatur pomeni se bo zelo verjetno število posameznih vrst zmanjšalo, so prepričani znanstveniki. Dogaja se še nekaj. Vrste, ki zaostajajo s selitvijo na območja s primernejšimi bivanjskimi temperaturami, v sedanjem okolju ustvarjajo »klimatski dolg«. Povečujejo pritisk na prehrambno verigo, od katere so odvisne, na primer na gosenice in rastline, zaradi česar imajo njihovi potomci manj možnosti za preživetje. Iskanje primernega območja naselitve pticam in metuljem otežuje tudi intenzivno kmetijstvo.
Druga študija se je posvetila vplivom segrevanja ozračja na gorsko rastlinje. Poskušala je ugotoviti, kaj se je dogajalo z rastlinjem v najbolj vročem desetletju (2000–2010) od začetka sistematičnih meritev temperature. Opravljen je bil najobsežnejši popis alpskega rastlinja v Evropi doslej, pri katerem je sodelovalo 32 raziskovalcev iz 13 držav. Znanstveniki so pregledali 867 vzorcev rastlin iz 60 območij nad drevesno mejo v vseh glavnih evropskih gorstvih. Na ravni posameznih gora so zaznali malo sprememb. Ko so enoto opazovanja razširili na celotno evropsko gorsko območje, se jim je izrisala jasnejša slika.
Število rastlinskih vrst, ki uspevajo pri nizkih temperaturah, se je leta 2008 v primerjavi z letom 2001 opazno zmanjšalo, saj so se na njihovo območje začele priseljevati rastline iz nižjih nadmorskih višin. Znanstveniki so sicer pričakovali, da bodo v višjih legah našli več priseljenk iz nižjih nadmorskih višin, ne pa, da se bodo te namnožile v tako kratkem obdobju. »Številne nizkim temperaturam naklonjene rastline dobesedno bežijo iz gora. V nižjih evropskih pogorjih pospešeno upada število gorskih travnikov, ki jih bo v naslednjih desetletjih nadomestilo pritlikavo grmičevje,« je napovedal vodja študije, biolog Michael Gottfried z Univerze na Dunaju.
Maja Prijatelj