Vrhunsko v Paklenici, Jerebica ter odpravarsko razpoloženje.
Spider
Matic Obid (AO Nova Gorica) nadaljuje z odličnimi vzponi. Prejšnji teden je z vzponom v smeri Revolucija v Ospu z oceno 8c, še potrdil svojo res visok plezalni nivo. No, da ne bi ostalo samo pri treningu pa se je to soboto odpravil na zgodnje sezonski obisk Paklenice ter zavil direktno v naj steno Paklenice, steno Anića kuka v njen najbolj strm del. In sicer v smer Spider (8a, 350 m). Po letošnji uspešni pomladi, ko je uspel v obeh drugih smereh v Paklenici, Agricantusu in Cupidu, ki nosita oceno 8a, je v zdaj opravil še s ta tretjo večraztežajno smerjo, ki je od vseh verjetno najbolj kompleksna.
Naj Stena Paklenice
Matic sicer ni računal, da mu bo uspelo že v prvem obisku smeri, vendar se je na koncu vse poklopilo in tako je opravil prosto ponovitev omenjene smeri. V smeri se ocene po raztežajih sledijo v zaporedju 6c, 6c, 7a+, 7c+, 7c+/8a, 8a, 7a, 7b, 7b, 7b. Za oba najtežja raztežaja je potreboval več poizkusov, da je naštudiral pravilno kombinacijo gibov. Varoval ga je Uroš Brecelj.
V Jerebici
Letošnji september nas razveseljuje s konstantno lepim vremenom in super pogoji za plezanje. Ker ni več tako vroče, se obisk počasi seli v južne stene. Tako je Peter Juvan (AAO) ta vikend preživel v južni steni Jerebice. Prvi dan je v družbi Jana Valenčiča plezal Steber svetega Martina (VII/V-VI, 400 m). Smer je v zadnjih letih deležna večjega obiska, zato je že kar nasejana s klini, predvsem v zgornjem delu, kjer skala malce slabše kvalitete.
Ključni raztežaj Stebra svetega Martina
V nedeljo pa je v družbi Nine Trošt vstopil v manj znano in obiskano smer Bolero (VI+/V+, 300 m) v isti steni. Bolero vstopi po markantni poči z vrha travnatega stebra in poteka med Stebrom ob Centralni grapi ter Zapeljivko. Peter pravi, da je v primeru rose že dostop po strmih travah težaven, kjer sta se tudi že varovala. V začetnih metrih sta v poč vstopila z desne preko plošče zaradi boljših možnosti varovanja nato pa sledila smeri do vrha. Plezanje je zahtevalo obilo koncentracije zaradi vmesnih trav in mestoma slabše skale. Ključno mesto smeri sta plezala po poči levo od plošče, kjer se ponujajo dobre možnosti varovanja. Sicer pa sta v smeri našla štiri kline, dva v prvem raztežaju in po enega v obeh najtežjih raztežajih. Zahtevna in resna smer, vendar lepa.
Še ena uspešna odprava
V soboto je domov prišla tudi ekipa letošnje odprave Charakusa 2011. Le dober mesec po tem, ko je druga ekipa slovenskih alpinistov na odpravi Xuelian 2011, razveselila z odličnimi vzponi, se lahko zopet veselimo še ene uspešne odprave. Tudi tokrat so bili opravljeni vzponi v alpskem slogu, ki bodo odmevali tudi v tujini in še potrjuje, da slovenski alpinisti sodijo trenutno v svetovni vrh. Izmed množice vzponov, ki so jih Urban, David, Luka in Nejc opravili nad dolino Charakuse, vsekakor izstopa vzpon Luke in Nejca po prvenstveni smeri Sanjači zlatih jam (VI/5, M5, A2, 1600 m), ki sta ga opravila na K7 West (6858 m). Da ne bom preveč ponavljal dejstev, pa je bilo več o uspehih odprave že zapisano.
Vrhunska uspeha na obeh zgoraj omenjenih odpravah sta več ali manj na hitro obšla medije in širšo javnost. Žal.
Je zanimivo predvsem naslednje dejstvo. Kako se dobro v medijih predstavi dosežke nam je pokazala ekipa iz odprave Nanga Parbat 2011, ki je svoj vzpon opisala takole. Vsi slovenski mediji so na veliko popisali in predstavili dogodek. O njemu še zdaj zasledimo članke. Za avanturo dekletoma iskrene čestitke. Vendar pa so bila kasnejša zanimiva dejstva o dosežku na odpravi predstavljena še z drugega vidika. Ali gre za spretno zavajanje in prodajanje v javnosti ali pa kaj drugega, pa bo presodil vsak bralec pri sebi.
Bor Šumrada