Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Anoreksija v plezalni skupnosti?

ProMo blog: Kaj imajo skupnega smučarski skakalci in plezalci? Oboji  imajo nizek Index telesne mase (ITM) in so po splošno priznanih kriterijih večkrat na robu podhranjenosti. Je prav, da obe krovni organizaciji zahtevata, da se ... zredijo?

Po zimskih OI bodo za smučarske skakalce zvišali indeks telesne mase iz sedanjih 18,5 na 19, kar po domače pomeni, da se bodo morali tekmovalci zrediti. Že doslej je veljajo pravilo, da so morali tekmovalci, lažji od zahtevanega kriterija skakati s krajšimi smučmi (en kilogram je pomenil dva centimetra krajše smuči). Razlog za povečanje teže skakalcev je, da je veliko tekmovalcev prav na trenutno dovoljeni meji. Najmanjšo težo tekmovalca glede na višino so uvedli potem, ko so svet obšle fotografije Nemca Svena Hannawalda, ki je pri 183 centimetrih tehtal le 54 kilogramov. Zanimivo, med skakalci je bil velik upor ...

Body Mass Index (BMI) ali Index telesne mase (ITM) je kazalec prehranjenosti za moške in ženske v starosti od 20 do 65 let. Ne velja za otroke, mladostnike in starejše, ker je delež mišičevja pri njih drugačen. Čim višji je ITM, večje je tveganje obolevanja za srčnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ali rakom. Po drugi strani pa velja, da je človek kronično podhranjen, če je indeks telesne teže nižji kot 18,5. Po tem kriteriju sta tako na robu podhranjenosti 180 cm visok moški s 60 kg in 165 cm visoka ženska s 55 kg. Takšna razmerja med težo in višino so pogosta tako pri skokih kot pri plezanju. Kilogramov je v zraku ali steni hitro preveč in ko so izčrpane druge možnosti, ostane le še hujšanje. Dejstvo je, da imaš več možnosti v obeh omenjenih športih, če si lahek. V želji po napredku tako mladi (res samo oni?) plezalci in plezalke hitro prestopijo mejo "normalnosti".

Bi bilo prav, da bi o uvedbi omejitev pri tekmovalnem plezanju razmišljali tudi pri IFSC, se sprašujejo na portalu www.8a.nu. Problematika naj bi bila vsaj tako očitna kot pri skokih. Urednik priljubljenega portala ugotavlja, da so predvsem najboljše plezalke (tudi fantje niso izjema) izredno suhe, nekatere celo anorektične: "To je eden večjih problemov v plezalni skupnosti in mi ne želimo promovirati takšnega življenskega sloga". Lahko se zgodi, da bodo naredili omejitve v svojih lestvicah, kjer se plezalci iz vsega sveta lahko (samo)rangiranjo glede na opravljene vzpone. Tako bi avtomatično izločili vse plezalce z ITM pod 17. V tem kontekstu se kot svetla izjema navaja Chris Sharma, ki dokazuje, da je moč čez 9b spraviti tudi "normalnih" 71 -75 kg oz. biti najboljši z ITM 21.6. Za primerjavo, Adam Ondra ima pri 180 cm le 58 kg, kar (pri 17 letih, to je treba upoštevati) pomeni ITM 17,9.

Če te zanima svoj ITM, si ga lahko izračunaš TUKAJ. Seveda je treba upoštevati, da izračun na osnovi razmerja med težo in višino ne loči med mišicami in maščobo. Zato je podatek lahko tudi zavajajoč, dva imata lahko enako višino in težo, videz in zdravstveni karton pa sta lahko zelo različna (glej naslovno karikaturo). Pri vrhunskih športnikih so primerjave veliko bolj realne, saj gre za trenirana telesa.

ProMo blog: Anoreksija v plezalni skupnosti?

Najboljša plezalca današnjega časa pri boulderingu: Chris Sharma (ITM 21,6) in Adam Ondra (ITM 17,9).

Kategorije:
Novosti PLE SLO Vse objave

5 komentarjev na članku "Anoreksija v plezalni skupnosti?"

Bojan Leskošek,

Anoreksija pomeni zgolj zmanjšanje hranjenja oz. pomanjkanje apetita, ki ima lahko številne razloge in oblike. Pri a. nervosi gre za bolezenski strah pred debelostjo, obsedenost z mislimi na hrano, merjenje kalorij, večkrat povezano z veliko fizično aktivnostjo.

Torej gre za bolezen, ki potrebuje zdravljenje. V podobno kategorijo (psihično pogojene motnje hranjenja) spada tudi bulimija, "nebolezensko" hujšanje pa je itak nacionalni šport, zlasti pri najstnicah.

Obe bolezni sta bili opaženi tudi pri slovenskih plezalcih/kah, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so vsi suhci tudi anoreksični ali bulimični.

Pogost vzrok "vitkosti" je lahko povišan metabolizem, ki je včasih posledica bolezni, pogosto pa naraven.

Naravni "suhci" pa imajo zaradi narave plezanja (velika relativna moč, manjše obremenitve-možnost poškodb) večje možnosti za uspeh. Delne izjeme (Sharma) zgolj potrjujejo pravilo.

Po eni strani gre razumeti ukrepe športnih oblasti, ki administrativno omejujejo BMI, saj se s tem verjetno (dokazov ne poznam) statistično zmanjša možnost, da "predebeli" posamezniki zbolijo za boleznimi motenj hranjenja. Poleg tega je obolelost v praktičnih primerih težko dokazovati. Zadeva je podobna, kot je kaznovanje sposobnih mladih voznikov, ki v jasnem vremenu po prazni pregledni cesti namesto 50 vozijo 55 km/h (na račun "statistično" povečane varnosti se ne upoštevajo okoliščine, ki so dejansko varne).

Po drugi strani pa je posiljevanje naravnih, zdravih suhcev, naj se zredijo (in s tem poslabšajo svoje dosežke) teror.


Bojan Leskošek,

Maja, očitno se nisva razumela. Govoril sem o tem, da je anoreksijo težko dokazujejo športne oblasti (nacionalne in mednarodne športne zveze, ki nadzirajo uradna tekmovanja). Če pogledaš definicjo a.n., s katerim znakom pa naj bi ti organi nedvoumno dokazali, da gre za a.n.?!

Mnogo enostavneje je, kot rečeno, da predpišejo neko spodnjo mejo BMI, za izračun katerega potrebuješ le tehtnico in meter. Pri tem pa seveda naredijo krivico naravnim suhcem. Podobna krivica se godi zgoraj omenjenem vozniku, ki so ga kaznovali samo zaradi hitrosti (ki jo je enostavno izmeriti), brez upoštevanja vseh okoliščin, ki so seveda bistvene za oceno, ali je nekdo vozil nevarno.

Seveda se strinjam, da je a.n. v izraziti obliki lahko prepoznati, jo pa bosta tekmovalec in trener skrivala, če sta postavila napačne prioritete (zmaga za vsako ceno). In seveda se je ob tem za zamisliti o strokovnosti in morali takega trenerja.


Klemen Belhar,

Zakaj ne bi pri plezanju uvedli kategorij po teži, kot pri borilnih športih? Tako bi vključili tudi genetsko težje ljudi in nikomur ne bi bilo treba na silo in prekomerno hujšati. Tudi sam, bi kar naenkrat postal dober plezalec:)


Maja Šuštar,

Naj dodam svoje razmišljanje in izkušnjo. Menim, da je pravilno, da krovna organizacija opozarja in omejuje možnosti anoreksije, predvsem pa so trenerji tisti, ki bi morali o tem najbolj razmišljati, opozarjati in pravilno delovati. Moj primer: pri 15 letih, ko sem imela pri telesni višini 168 cm težo 48 kg, sem morala na željo takratnega trenerja 14 dni pisati dnevnik vnešenih kalorij, kar naj bi potem pregledal nevemkateri strokovnjak. Dnevnik sem dobila vrnjen in z rdečo so bile prečrtane vse čokolade, piškotki prigrizki in podobno (pri čemer sem v dnevnik napisala manjšo količino, kot sem jo dejansko zaužila), brez pojasnila strokovnjaka in trenerja, na kakšem način naj nadomestim prepovedane kalorije. Ne bom opisovala, kakšen učinek je to imelo na najstnico (sori, ampak ne more se zahtevati, da se 15 letni otrok odpove sladkarijam!) in koliko let je moralo preteči, da sem samo toliko dozorela in prepoznala, kaj je prav in kaj ne… Ko gledam današnjo mladino, se mi zdi vse v redu, če je plezalec oz. plezalka suha, če potem po treningu normalno poje eno pašto z bolonez omako. Če pa punca po napornem treningu poje skledo kumarične solate, suha je pa tako, da ji lahko prešteješ, koliko snopičev ima posamezna mišica, so trenerji tisti, ki bi morali prepoznati patološke odklone, nanje opozoriti in poiskati ustrezne strokovnjake…

LP


Maja Šuštar,

Bojan, se strinjam, da naravno suhih ni mogoče na račun nizkega BMI posiljevati k povečevanju mase, po drugi strani pa se ne strinjam, da ni mogoče prepoznati in dokazovati motenj hranjenja. Za vsakega, oziroma vsako, ki je do sedaj imela te težave, se je v plezalskih krogih šušljalo, ampak le redki, če sploh kdo, je na to opozoril. Glej, da mlado dekle na reprezentančnih pripravah po celodnevnem plezanju poje štiri ploščice polnozrnatih kruhkov, to na primer NI NORMALNO. Prav tako NI NORMALNO, če plezalec z BMI 18.7 v 2 mesecih shujša na težo, ki pomeni BMI 17.0, ne pa da tovrstno hujšanje naleti celo na odobravanje krovne organizacije, kot se je, če dobro pomislim, to dogajalo tudi v mojem primeru. Poleg sebe vem za vsaj še dva primera mladih obetavnih plezalcev v Sloveniji, ki so se na račun napačnih sporočil trenerjev in selektorjev ter preslabega poznavanja problematike s strani staršev znašli v začaranem krogu s športom povezanih motenj hranjenja. Ali pa primer nemške zvezde plezanja, ki je zasijala za eno sezono, pri tem pa je bolestno preštevala vnos vsake posamezne kalorije. Močno dvomim, da danes še vedno pleza…

Res je, da se ne da potegniti jasne črte motenj hranjenja na osnovi izračuna BMI, je pa mogoče zelo jasno prepoznati motnje hranjenja ter jih ustrezno odpraviti preden zrastejo do te mere, da je kariera športnika za vedno izgubljena.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46077

Novosti