Planinski glas: Pod Ravnim hribom, Pirčovim vrhom in Pirčovo planino so imeli včasih snožeti, na katerih so z veliko truda nakosili in spravili travno krmo. Pozimi se na teh senožetih v velikem številu prožijo snežni plazovi in plaziči.
Velika snožet, Srednja snožet, Mala snožet, Vaniškova snožet, Rihtarjeva snožet, Petrčeva snožet so le nekatera od imen, ki jih je, ob drugih, zbral in zapisal alpinist Vilko Rifel z Žage v dolini Črne.
Kako naporno delo je bila košnja in spravilo sena v dolino, si današnje generacije ne znajo več predstavljati. Časi so se spremenili in planincem, ki se podajajo od cerkve svetega Primoža naprej na pot proti Pasjim pečem in Mali planini ali po Matjanovi poti na Kisovec, se zaradi delne zaraščenosti, po gozdu speljane poti, nič kaj ne dozdeva, da so nekdaj kosili strme bregove.
Pa vendar je letošnja zima zbudila zanimanje pri številnih, rekreacije željnih popotnikih, ljubiteljih čarov Velike planine, da so ob snežnih plazovih, ki so se navalili na pot in čez njo, vsaj malo zaustavili korak in se za trenutek zavedli nevarnosti, ki jim je pretila.
Južna, topla, s soncem obsijana, gladka in dovolj strma pobočja kar sama od sebe spodbujajo iz spontanega drsenja snežne odeje v talni plaz. Splazitev pospešujejo našteti dejavniki. Ne moremo pa točno napovedati, kdaj bo sončno obsevanje, dež ali topel jugozahodni veter pripravil sneg do drsenja.
Travna pobočja se zaraščajo predvsem s smrekami, kar zelo pozitivno vpliva na manjšo možnost nastanka snežnega plazu. Prav tako planinske smreke, ki imajo veje do tal, dodobra zadržijo snežne plazove,. V bukovih gozdovih se plazina ne zaustavlja, ker drevesa ne pomenijo skorajda nikakršnih ovir in listje ustvarja še bolj drsno podlago. Zasajevanje smrek na pobočjih, kjer se iz leta v leto pojavljajo snežni plazovi, bi vsekakor v dobršni meri pripomoglo k zaustavljanju plazov. Listavci pa so tako ali že zdaj v večini in naravno ravnovesje s tem ne bo ogroženo.
Vsekakor je med sneženjem in nekaj dni po njem nevarnost proženja dokaj velika. Na tako specifičnih področjih, kot so Senožeti in področja Kamniškega vrha, pa je večina nevarnosti ob otoplitvi. Na pot se torej odpravimo zgodaj zjutraj, v hladu in se prav tako dovolj zgodaj vrnemo. Ali pa sestopimo po drugi poti, cesti, ki ni izpostavljena nevarnosti.
Snežni plazovi-plaziči so se letos prožili tudi na področjih, ki v bistvu ne veljajo za plazovno ogrožene: pod Gojško planino, na Podkrajniku, na večih krajih planote Velike in Male planine, v vrtačah. Povsem razumljivi so plazovi na južnih vesinah 
pod Poljanskim robom in Gradiščem. Tam smo v lanski zimi opazovali talne plazove, ki so dobesedno trgali travno rušo v velikih kosih in jo s plazom nosili v dolino. Prav tako so za letošnjo zimo značilni veliki zameti, ki tvorijo nevarne opasti.
V Apneni dolini se je letos plazič ustavil na cesti, ki vodi do sv. Primoža.
Boris Štupar