Gorenjski glas - Jelena Justin: Kepa (2143 m) - Gora na meji z Avstrijo, ki se zelo rada skriva v oblakih ali megli.
Lepotica v Karavankah, ki jo tako radi opazujemo z Dovške Babe.
Karavanške lepotice že dolgo nisem obiskala. Vedno, kadar sem se pojavila v njeni neposredni bližini, je bila zavita v meglo, da se je ni videlo, le slutilo se jo je. Tokrat sem imela srečo, zato vas vabim, da gremo skupaj na Kepo. Možnost za vzpon je iz Belce, ampak to pot smo že prehodili, zato se bomo tokrat nanjo povzpeli z Erjavčevega rovta.
Zapeljemo se proti Kranjski Gori in z regionalne ceste zavijemo proti Dovjemu. Peljemo skozi vas in še po makadamu naprej, dokler ne pridemo do križišča, kjer desno zavije pot proti Dovški Babi, mi pa zavijemo levo proti Kepi in cesti sledimo do naslednjega križišča, kjer zavijemo desno. V naslednjem križišču zavijemo desno oz. naravnost na ožjo makadamsko cesto in peljemo vse do potoka Mlinca; Erjavčev rovt, naše izhodišče.
Začetek poti pomeni prečenje potoka. Po poti gremo rahlo levo, nato pa prečimo ogrado, na kar nas opozori tudi napis na njej. Takoj se strmo dvignemo, nato pa pot nekaj metrov poteka po položnem travniku. Drugič prečimo ogrado. Začne se strm vzpon po gozdu. Pot je speljana v drobnih okljukih. V tem delu pridobimo precej višine. Na vrhu strmine se pot spet položi in nas v prijetnem sprehodu pripelje do lovske koče Na Brvogah, 1481 m. Kakšna idilična lega urejene lesene hišice! Ob koči pot zavije desno po travniku do gozda in skozenj. Ves čas se zmerno vzpenja. Sledi tretje prečenje ograde, kar nas pripelje do križišča; desno gre pot proti sedlu Mlinca, levo pa nadaljujemo v smeri proti Kepi. Deževje in skrotasta podlaga lahko ponekod otežita vzpon, zato previdno. Pot nas prek melišča z utrjeno potjo pripelje do travnatega pobočja, kjer moramo biti pazljivi posebej po deževju. Pot poteka pod Visokim Kurjekom, dokler ne pridemo povsem na greben. Za nami je severno ostenje Plevelnikov, pred nami se vidi Gubno. Sledi zahteven del poti preko skal brez varoval, nato pa strm vzpon po poti okoli Gubna. Ko obhodimo Gubno in smo na njegovi zahodni strani, je na drugi strani škrbina, v katero se spustimo s pomočjo varoval, na drugi strani pa nazaj na greben, spet s pomočjo varoval. Sledi prijetna pot proti Dovški mali Kepi. Vanjo je vklesana ozka pot, ki jo prehodimo s pomočjo jeklenice. Priznam, da je jeklenica na mestu, saj je teren precej krušljiv in strm. Dosežemo sedlo med Dovško malo Kepo in Kepo. Nadaljujemo proti zahodu po avstrijski strani, kjer dosežemo manjše sedelce, kjer se srečamo s potjo iz Avstrije. Sledi strmejši vzpon, nato pa se po kamniti poti čez travnato pobočje povzpnemo do slovenskega križa na vrhu Kepe. Desno, na pomolu proti severu, je avstrijski križ. Stopimo še do njega.
Z vrha Kepe se odpre čudovit razgled na Julijce: Rjavina, Triglav, Škrlatica, Špik itd., na vzhodu se pokaže del grebena, ki smo ga prehodili, pa Visoki Kurjek, Plevelniki, Dovška Baba, Golica; na severu je Dobrač, proti zahodu pa Visoki Kurji vrh, Mojstrovica, Tišlerica, Kresišče, Maloško in Trupejevo Poldne … Čudovit razgled!
Sestopimo po poti vzpona. Ko premagamo sestop v škrbino in vzpon nazaj na greben, se kar držimo grebena, saj neoznačena steza vodi naravnost na vrh Gubna, ki je ravno tako dvatisočak, a zapostavljen v senci karavanške lepotice. Z Gubna sestopimo po stezi nazaj na markirano pot, nato pa po poti vzpona do jeklenega konjička.
Nadmorska višina: 2143 m
Višinska razlika: 1100 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5 / 5
Jelena Justin