Dnevnik - Peter Pahor: Pogovor z direktorjem Zavoda Tivoli - Roman Jakič: ... bomo uredili tudi enega večjih plezalnih centrov v Sloveniji, ki bo imel okoli 500 kvadratnih metrov plezalnih površin. Višina sten in osrednjega stolpa bo devet metrov.
Kaj se bo spremenilo po dokončanju športnega centra Stožice?
Pridobili bomo vrhunske odkrite in pokrite športne površine, ki jih je, kot ugotavljamo v strategiji razvoja športa v Mestni občini Ljubljana, premalo.
Stanje v ljubljanskem športu je klavrno, kar ni lep obet za polne tribune.
Želimo si, da bi klubi, kot je Košarkaški klub Union Olimpija, uspeli prebroditi sedanjo krizo. Res bi bilo žalostno, če bi imeli najsodobnejšo športno dvorano, bili pa bi brez kluba, ki bi igral v Evroligi.
Kateri klubi bodo še igrali v Stožicah?
Na stadionu bosta igrala NK Olimpija in verjetno Interblock, ki na žalost ni več več prvoligaš, v dvorani pa bodo igrali KK Union Olimpija, ženski rokometni klub Krim in ACH Volley. Seveda pa sta tako stadion kot dvorana namenjena tudi reprezentančnim tekmam.
Ste zadovoljni z odločitvijo glede prizorišč za tekme nogometne reprezentance?
Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije se je odločil, da bo razdelil tekme med Ljudskim vrtom in Stožicami. V naslednjem ciklu kvalifikacij za evropsko prvenstvo so tako odločili, da bodo tri kvalifikacijske tekme, s Ferskimi otoki, Italijo in Estonijo, odigrane v Stožicah, dve pa v Mariboru. Zdi se mi, da je taka odločitev korektna, seveda pa bomo vedno pripravljeni prevzeti še kakšno tekmo, nenazadnje bo nogometni stadion v Stožicah mnogo bolje opremljen od mariborskega.
To so tekme, ki lahko privabijo večje število gledalcev, ampak glavnina tekem bo za občinstvo verjetno manj privlačna.
Ne smemo zanemariti dejstva, da bomo lahko poleg v dvorani z 12.500 sedeži tekme gostili tudi v manjši, tako imenovani ogrevalni dvorani, kjer bo prostora za 700 gledalcev. Kar omogoča izvedbo državnih prvenstev in manjših tekmovanj.
Bi v ogrevalni dvorani lahko Union Olimpija igrala tudi tekme državnega prvenstva?
Seveda; že v fazi projektiranja vseh objektov smo izpolnili vse zahteve mednarodnih federacij in domačih zvez. V omenjeni dvorani bomo uredili tudi enega večjih plezalnih centrov v Sloveniji, ki bo imel okoli 500 kvadratnih metrov plezalnih površin. Višina sten in osrednjega stolpa bo devet metrov. Med spremljajočo infrastrukturo pa bo tudi utežarna.
Ste razmišljali tudi o športu na rekreativni ravni?
Rekreaciji bo namenjena ozelenjena streha kompleksa s skoraj 100.000 kvadratnimi metri športnih površin, kjer bo mogoče teči, pozimi bomo zasneževali proge za tek na smučeh, uredili bomo košarkaško igrišče, igrišče za odbojko na mivki, rolkarski park, v drugi fazi, ko bomo v neposredni bližini PST delali dodatni program, pa bomo uredili še tri nogometna igrišča.
Kdaj naj bi bila ta igrišča dokončana?
Po načrtu bo to v naslednjem mandatu oziroma čim prej, kajti če želimo celotni pogon Nogometnega kluba Olimpija preseliti v Stožice, mu moramo čim prej zagotoviti tudi ustrezne vadbene prostore.
Katere tekme in prireditve so danes že dogovorjene?
Odprtje dvorane bo 10. avgusta s košarkaško tekmo med Španijo in Slovenijo, dan kasneje bosta na stadionu igrali nogometni reprezentanci Slovenije in Avstralije. Otvoritvena prireditev z zabavnim in glasbenim programom, na kateri bomo širši javnosti predstavili projekt, bo 18. septembra. Do začetka poletja moramo počakati na dokončne urnike odbojkarskih in košarkarskih tekem za prihodnjo sezono, da lahko uskladimo termine za koncerte, vendar smo oktobra načeloma dogovorjeni za koncert Joseja Carrerasa s simfoniki RTV, ta mesec naj bi nastopil tudi Leonard Cohen. Drugače pa že imamo kup želja, da bi pri nas nastopili izvajalci, kot so: Beyonce, Bryan Adams, Sade … ter številni domači glasbeniki in glasbeniki z območja nekdanje Jugoslavije.
Se ne bojite, da vas bodo velike zvezde zaobšle?
Ne, ker se ponovno postavljamo na zemljevid koncertov in prireditev, ki zahtevajo kapaciteto od 6500 do 12.000 gledalcev. Z menedžerji, ki so nas prej zaobšli in koncerte organizirali na Dunaju, v Zagrebu ali Beogradu, smo se že začeli pogovarjati o velikih koncertih.
Bo dvorana v Stožicah primerljiva s prizorišči v mestih, ki jih omenjate?
Organizaciji prireditev smo pri projektiranju namenili podobno pozornost kot športu. Na stadionu imamo na primer vhod in izhod za vozila, šestmetrsko asfaltirano cesto okoli igrišča, ki je pokrita z umetno travo, tako da lahko na stadion pripelje tovornjak in razloži opremo. Podobno je v dvorani, kjer imamo dostop za vozila do parterja, streha je certificirana za določeno nosilnost, skupaj s strokovnjaki iz medijskih vrst smo določili lokacije za kamere, kontrolni stolp in tako naprej.
Koliko boste računali za najem dvorane?
Najem take dvorane se začne pri 25.000 evrih brez davka. To velja za komercialni del, za šport je cena veliko nižja.
Je utopija pričakovati, da bi z najemninami kdaj pokrili stroške vzdrževanja in upravljanja objektov?
Nisem tak pesimist. Smo pa precej previdni pri napovedih, ker Ljubljana takega objekta še ni imela.
Vendarle pa morate imeti izdelano finančno konstrukcijo o tem, kaj bi lahko tržili.
Stroški vzdrževanja in upravljanja naj bi znašali 2,4 milijona evrov na leto. VIP-lož za deset do dvanajst ljudi bo na stadionu 14, v dvorani pa 33 ali 43. Letni najem lože bo stal okoli 50.000 evrov, kar pomeni, da bi samo z oddajo lož v dvorani in prodajo imena dvorane lahko zaslužili tudi dva milijona evrov na leto. Potem so tu še prihodki od oddaje objektov za komercialne prireditve in športne dogodke.
Omenja se tudi znesek 1,8 milijona evrov za nekakšno upravljanje celotnega kompleksa in parkirišč. Ali je treba ta znesek prišteti k 2,4 milijona evrov, kolikor naj bi znašal vaš letni proračun?
Mi bomo krili stroške delovanja športnih objektov. Upravljanje 1100 parkirnih prostorov, ki od skupnih 3500 po pogodbi z zasebnim partnerjem pripadajo mestu, je v domeni ljubljanskih Javnih parkirišč. Ta bodo uporabljana tudi kot parkirišče P + R.