Delo, Dogodki dneva - Barbara Pavlin: Če bo sodišče ugotovilo, da je bil razlog malomarnost, bo naše ministrstvo za obrambo, ki je izgubljene rešilo, zahtevalo povračilo stroškov
Ljubljana – Poglavitno finančno breme helikopterskega reševanja v gorah nosi ponavadi javna zdravstvena blagajna, vendar ne v primeru, kakršno je bil torkovo reševanje izgubljenih Belgijcev pod Mangartom, smo izvedeli na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Helikopterski prevoz je namreč pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja samo, kadar pomagajo ob poškodbi ali bolezni. Takrat ga zdravstvena blagajna plača domačim prebivalcem in tujcem.
Lani je bilo na račun zavoda za zdravstveno zavarovanje opravljenih 311 helikopterskih prevozov; vsak je bil vreden povprečno dva tisoč evrov. Tokrat je reševalna akcijo stekla, ker so se Belgijci v gorah izgubili. Če bo sodišče ugotovilo, da je bil razlog malomarnost (najbrž vodiča ali agencije, ki je pripravila pohod), bo naše ministrstvo za obrambo, ki je izgubljene rešilo, zahtevalo povračilo stroškov.
Posebna težava zdravstva je plačilo zdravljenja poškodovanih v nesrečah v gorah in pri katerem koli drugem tveganem športu. V tujini so ljudje za te poškodbe posebej zavarovani, pri nas pa poravna stroške zdravljenja ZZZS iz obveznega zavarovanje. Vendar ne vedno: če je za nezgodo kriva malomarnost, mora stroške zdravljenja plačati tisti, ki je zanjo odgovoren. Enako je s tujci: ZZZS izterja stroške nujnega zdravljenja od tujih zavarovalnic, če pa ljudje, ki so potrebovali zdravniško pomoč, niso bili zavarovane v svoji državi (pri tujcih to ni nenavadno), plača nujno zdravljenje zanje splošni slovenski proračun.
Zakaj prihajajo v gore predvsem mladi, povsem neustrezno pripravljeni in opremljeni? »Mladina, ki živi v virtualnem svetu, v katerem ima pet ali deset življenj, se ne zaveda, da je lahko resnično življenje nevarno. Izgubili so stik z naravo in je ne jemljejo resno. Kar je na računalniku, ne boli. V naravi je drugače,« opiše enega od razlogov za nespametne pohode v gore zdravnica Eva Pogačar, predsednica komisije za medicino pri Gorski reševalni zvezi (GRZS), ki vodi delo 35 zdravnikov, vključenih v reševalne akcije GRZS.
Po njenih besedah povzroča številne nesreče predvsem nekritičnost do lastne sposobnosti in opremljenosti, do lastnega zdravja in zahtevnostih terena, to je še zlasti opaziti pri tujcih, ki naših gora ne poznajo. »Ko so mi ponoči povedali, da so Belgijci v kratkih hlačah pod Mangartom, nisem mogla verjeti. Ne hodi pozimi, kjer še nisi bil poleti, je splošno pravilo v gorah, ki ga seveda niso upoštevali,« pravi Eva Pogačar in opozarja na premalo informacij o nevarnostih v gorah, tako v šolah kakor v turističnih agencijah.
Milena Zupanič
Ali se splača zavarovati
Ljubljana – Za nesrečo v gorah imajo zavarovalnice večinoma nezgodno zavarovanje, pogoji za izplačilo škode so dogovorjeni na polici. Pri Zavarovalnici Tilia imajo člani planinskih organizacij za nesreče v gorah nezgodno zavarovanje. Do zavarovalnine so upravičeni, če se je nezgoda zgodila pri planinarjenju na območju, navedenem na polici.
Generali zavarovalnica zoper nesreče v gorah zavaruje v okviru nezgodnega zavarovanja, ki poravna za smrt, invalidnost, dnevno nadomestilo za čas prehodne nesposobnosti za delo in bolnišnični dan. Zavarovalnica povrne stroške zdravljenja, če je zavarovanec potreboval zdravniško pomoč in če je imel zaradi tega stroške zdravljenja.
Evidence o tem, koliko nezgodnih zavarovanj je bilo sklenjenih izrecno z namenom nezgodnega kritja v gorah, nimajo, ponavadi stranke to zavarovanje sklenejo s preostalimi oblikami zavarovanj. Za nesreče v gorah se zavarujejo po splošnih pogojih in z dodatnimi pogoji, odvisnimi od tveganja, ki ga za zavarovalnico pomeni posamezna stranka. Za primer invalidnosti, prehodne nesposobnosti za delo, kakor za povrnitev stroškov zdravljenja je upravičenec do odškodnine zavarovanec, razen če ni drugače dogovorjeno v pogodbi. Ob nezgodni smrti upravičenca določijo na polici, sicer dedujejo zakoniti dediči.
Pri Zavarovalnici Maribor pravijo, da je za nesrečo v gorah zavarovan vsakdo, ki ima nezgodno zavarovanje. To ima 24-urno jamstvo, ki velja tudi na planinskih poteh (v gorah), zavarovanec pa dobi odškodnino v skladu s sklenjeno polico (dnevna odškodnina, nezgodna smrt, bolnišnični dan …). Pred odhodom v tujino se lahko posameznik zavaruje s turističnim zavarovanjem z asistenco. Glede na izbrano obliko zavarovanja so različne oblike poplačil.
Barbara Pavlin
Gorska reševalna zveza Slovenije je lani sicer izpeljala 349 reševalnih akcij. Največkrat je pomagala planincem v gorah, na drugem mestu je reševanje padalcev in zmajarjev v gorah, potem so na vrsti akcije v kanjonih Soče in Koritnice, nato pa pomoč iz prepadov po prometnih nesrečah in reševanje v težko dostopnih gozdovih. Čeprav delajo v GRZS prostovoljci, ki za tisoče ur pomoči ne dobijo plačila, reševanje vendarle ni brezplačno. GRZS ima letni proračun 775.000 evrov, ki jih dobi iz dveh virov: Civilne zaščite in Fiha. Denar porabijo za usposabljanje reševalcev, preventivo, delovanje organizacije, opremo, je povedal načelnik GRZS Miro Pogačar.