Manjkajoči člen, ki ga je ustvaril Pavle Šegula, se nam že ob prvi zimi z obilnejšimi snežnimi padavinami še kako maščuje.
| ... Zasutega so našli po 24 minutah v globini 1 m. Čeprav se mu je na obrazu že naredila plast ledu, posmrtna maska, si je po 30 minutah povsem opomogel. ... |
Zagotovo je družbena klima tisto, kar je problem v tej »naši« državi. To naj bi bila sicer težava vodilnih, a pokazalo se je, da je to predvsem težava vseh nas. V tej situaciji je nedvomno pričakovati kakšen napredek in ne nazadovanje, ki smo mu priča. Je to iluzija ali le zgolj in le stvarnost našega odmerjenega časa?
| Uvodničar razmišlja, kako spametovati smučarje v celcu zunaj urejenih smučišč, ki ne upoštevajo opozoril. Ugotovili so, da prisila ne pomaga, najti bo treba druge načine. ... |
V naslovu omenjeni temi, ki se tiče relativno ozkega kroga različnih skupin, se je torej pojavil manjkajoči člen. Kljub nekaterim aktivnostim nam ni uspelo zagotoviti nadaljevanja, ne zgolj poučnega »branja«, ampak tudi učnih vsebin s primeri in zagotavljanjem napredka, ki bi morale biti vključene v programe usposabljanj na različnih ravneh. Zakaj je pri nas tako, da kljub ogromni množici ljudi, ki jih na svojstven način podpira država s finančno pomočjo, ni nikogar pripravljenega, da bi povzemal bistvena dogajanja? Nekaj komisij, tečajev, ogromno vojakov, policistov, kinologov, gorskih reševalcev ... raziskovalcev in na koncu je rezultat boren, beri splošen. Sicer je uporabniku na voljo precej informacij o razmerah, a te najdemo večinoma na straneh, ki niso podprte s sofinanciranjem, nekaj projektov je, nekaj pa jih je ostalo in postalo žalostno nevidnih ... Druga stvarnost problema pa je, kako ljudi, predvsem začetnike, spraviti k prebiranju, učenju in razmišljanju o pretečih nevarnostih ...
| V študiji Proženje plazu od daleč beremo, da nekaj manj kot 20 odstotkov plazov sprožijo prizadeti od daleč. Dokončnega dokaza, da je vzrok širjenje motnje po šibki plasti do čela napoke še ni, izkušnja pa kaže, da je na to treba računati, če smo na snežišču, ki se nam ne zdi stabilno. ... |
Zakaj bi se človek spraševal o potrebnostih učenja, če je vse že zajeto v preprosti kmečki zdravi pameti (žal je bilo že napisano, da te zdrave pameti ni več). Zato, ker so se v povečanem zanimanju za turno smučanje in različne zimske dejavnosti v gorah pojavili zanimivi primeri v svetu in pri nas, ki bi jih veljalo obeležiti, preučiti in prikazati javnosti.
Pred nekaj leti reševanje v snežnih plazovih ni bil takšen »problem«, bo pa ob tem »napredku« zainteresirane in neorganizirane javnosti vsekakor postal. Čas bo pokazal, če se bodo morali bodoči rodovi, ob vsej zakladnici domače tradicije in znanja res učiti od tistih, ki so se učili pri nas. Morda pa bo marsikomu dovolj že prebiranje obstoječih zapisov! Saj je v njih dovolj informacij.
Izvedensko mnenje o ogroženosti zaradi plazov.
Izvedensko naj bi bilo opis dejavnosti z razlago, mnenjem in objektivnim priporočilom, pripravljeno na podlagi sodobnega znanja in s prikazom na podlagi strokovne ocene. Gre za praktično nalogo, stvarno opredelitev nevarnosti za povsem določen objekt. Priporoča postopek v petih korakih: 1. analiza terena [relief, zarast, zgodovinska pričanja, fotografije]; 2. možni scenariji [splazitve, snežne danosti, podnebje, značilnosti plazov, dolžina izteka - predvidevanja, izkušnje]; 3. izbira referenčnega plazu - morda najpomembnejši korak med vsemi; 4. predlog karte tveganja oz. strategije varstva in 5. predlog opredelitve po conah - podroben predlog zaščitnih naprav. Čeprav je vsebina povsem jasna, ni odveč priporočilo: izvedensko mnenje glede plazov ne bi nikoli smeli pripraviti brez raziskav na kraju samem v različnih obdobjih in neupoštevanja podrobne analize krajevne topografije, arhivskih podatkov in poročil o plazovih v preteklosti. ... |
Če koga zanima in bi bil pripravljen nadaljevati z začetim, je seveda vabljen tudi na tej »ljubiteljski ravni«, nekaj je še starega in neprenesenega ...
Boris Štupar