Delo, 09.01.07 - Tomaž Branc: Glavni argument za novo prometnico nad Vrati je ...
Delo, torek, 9. januarja 2007
Dolenjska, Zasavje, Bela krajina, Posavje
Alpkanal
Čez »kamot« ga ni ...
Za nevarnost, da bo pašna skupnost Dovje - Mojstrana kmalu pričela graditi cesto ali vlako – pravzaprav čisto vseeno – na Vrtaško planino, sta vsaj dva vzroka: prihajajoča pomlad in predvsem dejstvo, da je javnost ponavadi (pre)pozno in (pre)skopo seznanjena z načrtovanimi posegi v prostor, ki so predmet javnega interesa. Tisti, ki se dogajajo v osrednjem območju Triglavskega narodnega parka, to vsekakor so. Tudi pri prevozni poti do najvišje ležeče delujoče planine na gornjesavski strani narodnega parka je javnost dobila občutek, da se projekt dogaja za njenim hrbtom. Kdor pa dela za hrbtom, ponavadi nima iskrenih namenov.
Jasno je, da v dobi inflacije udobja kdo pride na idejo, da bi izboljšal lastne bivalne razmere tudi z razkopavanjem in miniranjem osrednjega območja narodnega parka, nekakšnega rezervata, kjer naj ima narava mir pred vsakršnim zanjo škodljivim poseganjem človeka. Nekaterim žal tudi uspe, drugim ne, vsem pa je skupno, da se jim pravzaprav ni česa hudega bati, saj škodljivce še najbolj izmed vseh pristojnih napada brezzobi tiger po imenu okoljevarstvena javnost.
Glavni argument za novo prometnico nad Vrati je prav gotovo udobje, ki se bo naselilo na Vrtaški planini. Kar naenkrat bo postala dostopna s kolesi, traktorji, (terenskimi) avtomobili ter s štirikolesniki in z motornimi sanmi, najnovejšimi trendovskimi vozili Podalpcev; marsikdo se je za takšno igračko pripravljen tudi debelo »zapufati«. Osnovno poslanstvo prometnice pa bo, tako domačini, lažja pot za kakšnih 50 glav živine na visokogorsko pašo, lažje oskrbovanje stanu in lažje gospodarjenje z zemljišči. Brez cestne povezave bo na Slovenskem kmalu propadla še zadnja planina, so prepričani. Zagovorniki trdijo, da nove ceste, tudi na zavarovanih območjih, brez težav gradijo v Avstriji, Italiji, Švici, Nemčiji. Postavljajo tablice z znakom EU in napise projektov, ki so omogočili novogradnje in obnove.
Iz lastnih izkušenj in iz izkušenj drugih lahko trdim, da tujci, ki obiskujejo naše gore, pridejo prvič zaradi tega, da bi videli in doživeli kaj novega, drugačnega. Mnogi se radi vračajo, zlasti zaradi lepote narave, ki jo premoremo. Pravi ljubitelji gora se navadno najraje izogibajo bučnih elementov v gorah, kot so ceste, (pre)obljudene poti, planinske koče in – bognedaj – kazinoji; tudi to pridobitev bi nekateri radi imeli v TNP! Iskalci divje gorske lepote pač niso zanimivi za tiste, ki bi vlagali v urejena smučišča, ceste do vsake planine in žičnice do najbolj prestižnih vrhov. In nasprotno.
Stroški za uničevanje prvobitnih naravnih predelov, kot je z zakonom zaščiten gorski svet nad Vrati, se po nekaterih podatkih merijo v sto tisočih evrov. Odločitev, da se bo toliko denarja zapravilo zaradi nekajmesečne paše nekaj deset govedi, je ali nepremišljena ali pa so v ozadju še drugi interesi, ekonomski, ki se skrivajo pod krinko ohranjanja planin. Menda je jasno, katerim službam (lobijem) in posameznikom bo odločitev za prometnico najbolj ustrezala.
Planine ugašajo zaradi ugašanja živinoreje in kmetijstva na splošno, ne pa zaradi pomanjkanja cest do njih. Do marsikatere pripelje dobra cesta, a je ravno tako opustela. Skozi dolino Vrata in do njenih razkošnih pašnikov pelje naravnost odlična cesta. Tam bi zlahka napasli 50 glav govedi. Zato trditvi, da je nova prometnica v prvi vrsti mišljena zaradi udobja živine, marsikdo ne more verjeti. Navsezadnje krav ni nihče nič vprašal. Tako kot ne javnosti, ki bo kmalu spet skočila pokonci. Menda, ampak res menda, se z novim zakonom o TNP odpravlja zdajšnje osrednje območje parka in uvaja zelo liberalna politika v robnem območju.
Tomaž Branc