Iz časa / Slovenec (1910) - J. Piber: Stanje, opravljena dela, lastništvo ... na desetih planinah
Malokomu je znano uspešno in tiho delovanje naše deželne komisije, oziroma agrarne operacije. S pomočjo države, dežele in interesentov s ponosom lahko pokaže na razne objekte, koje je izvršila v povzdigo našega planšarstva, glede izboljšanja planin in deloma tudi pašnikov. Zlasti delo napreduje, odkar načeljuje isti komisiji dež. referent, vladni svetnik Oton pl. Detela. V tehničnem oziru moram pohvaliti g. agrarnega komisarja I. Pressel-na. Isti izdeluje načrte za hleve, sirarne, vodovode, vodnjake, pota itd. ter delo sani vodi in nadzoruje. Agrarni komisar dr. Vrtačnik pa spretno izvrši pravno razmerje interesentov.
Naj sledi kratek popis izboljševalnih del. katere je izvršila agrarna operacija v tekočem letu.
1. Planina Velopolje (južno pod Triglavom) in k tej spadajoče planine Krstenica, Mišelj-Vrh, Zajamniki, Jelje, Konjska dolina in domači pašniki, solastnina posestnikov iz Češnjice, Podjelj, Jereke in Koprivnika (Bohinj).
Domači pašnik se je v pretečenem letu očistil in iztrebil paši kvarljivega grmovja in prosto ležečega kamenja. Planine Zajamniki, Jelje, Konjska dolina preskrbele so se z vodo (zajeli so se studenci, napravile cisterne (kapnic) in korita za napajanje živine, letos pa se je nadaljevalo na visoki planini s potrebnimi zgradbami. Na Velem polju zgradila se je sirarna že v minulem letu, letos pa se je postavil odprt hlev za 100 glav goveje živine. Ta hlev sestoji iz dveh razpredelkov, v vsakega pride po 50 glav govedi. Razpredelka sta po 13 metrov dolga in po 17 metrov široka.
Na planini Krstenici se je letos dogradila nova sirarna. To poslopje, ki je 9-2 m dolgo in 8-2 m široko, je v pritličju zidano iz kamenja, na njem je postavljeno leseno nadstropje. V pritličju so naslednji prostori: kuhinja za sir s shrambo za mleko in klet za sir. Poleg teh prostorov je tudi kuhinja za pastirja in shramba. Iz kuhinje za sir peljejo leseno stopnjice v prvo nadstropje, v katerem se nahajajo trije spalni prostori.
2. Planina »Šavnik«.
Se razprostira nad južno stranjo Bohinjske doline na severnem pobočju »Možica« in je skupna last posestnikov iz Nemškega Rovta. K njej spada tudi domači pašnik pri Nemškem Rovtu.
Ko se je lansko leto domači pašnik, ki je bil preprežen z grmovjem, iztrebil in očistil in ko se je zgradil vodovod do vasi udeleženih posestnikov, pričelo se je letos z zboljševanjem planine. V prvi vrsti je bilo treba zgraditi pot za gonjo živine: zgradila se je v dolžini 865 m na novo. Ta pot veže planinsko stajo z ono višje ležečo planino, na kateri se je zgradil v letošnjem poletju vodnjak — nabiralnik — za 30 kubičnih metrov obsega in ob njem sezidalo cementno korito za napajanje živine.
3. Planina »Vogu«.
Leži na primorski meji južno od bohinjskega jezera. Te planine so deležni posestniki iz Bohinjske Bistrice. K nji pripada pašnik, katerega uživajo prej imenovani skupno s posestniki iz Raven. Ta pašnik razprostira se med Bohinjsko Bistrico in Ravnami.
V tekočem letu zgradila se je med omenjenima krajema lepa, 2600 m dolga, 4 m, v ovinkih 5 m široka cesta s kamenito cestno podlogo in potrebnimi mostovi čez hudournike.
4. Zabrezniška planina.
Ta planina, ki meri 128 ha, se razprostira na južnem pobočju Stola in je last posestnikov iz Zabreznice in Sela.
Letos se je zgradilo na tej planini sledeče: zidan, zaprt hlev za 72 govedi, ki obstoji iz dveh oddelkov, tako da pride v vsak oddelek po 36 glav živine. Zgradba je 17,4 m dolga in 14 m široka. Skozi sredino vsakega oddelka napravljen je tlakovan hodnik po 1 m širok. Na vsako stran hodnika nahaja se 35 cm širok cementiran žleb, ki odvaja gnojnico v jamo za gnoj. Poleg žlebov so ležišča za živino, katera so krita z lesenimi, 6 cm debelimi plohi. Jasli so lesene in široke 50 cm. Iz hleva, odvajata dva jarka gnojnico v jamo, ki je sezidana ob strani hleva. Del domačega nerodovitnega pašnika pa se je posadil s tri leta starimi smrekovimi sadikami. Poleg hleva postavljena je tudi pastirska koča. V nji je kuhinja, shramba, v podstrešju spalni prostor.
5. Planina »Pod Stolom«.
Meri 86 ha, meji na prej imenovano planino — južno pobočje Stola — in je skupna lastnina posestnikov iz Breznice in Doslovč.
Na tej planini se je začelo letos zboljševanje s tem, da se je, kakor na prej imenovani planini, sezidal zaprt hlev za 19 glav živine. Njega dolžina znaša 23,7 m, širina 7-8 m. V splošnem pa je hlev zgrajen, kakor prej imenovani.
Dalje se je postavila n a tej planini zidana, 5 m dolga in 45 m široka pastirska koča, v kateri se nahaja poleg kuhinje shramba, v podstrešju spalni prostor.
6. Planina Klopice.
Tudi Kofce imenovana, leži na južni strani Košute. Na to planino se pride od Sv. Ane pod Ljubelom v dveh urah in so nje lastniki trije posestniki iz Sv. Ane in Pristave.
Na tej planini se je postavila prostorna lesena koča, obstoječa iz štirih oddelkov, dalje se je postavil lesen hlev za 68 glav goveje živine, sezidala sta se dva nabiralnika (reservoarja) z dvema vodovodoma, ki polnita dve betonski koriti za napajanje živine. Dobri del te planine očistil se je prosto ležečega kamenja in grmovja, na nevarnih mestih pa se je zasadil živ plot iz smrek. Vsa izboljševalna dela na tej planini so uspešno dokončana.
7. Planina »Pungrat«.
Leži na istem pobočju Košute v raztezi 126 ha in je last posestnikov iz Brezij pri Mariji Pomagaj.
Ta sicer zelo lepa planina je bila brez vsake vode in se je v zadnjem času našel studenec, kateri pa je 120 m višje kakor stari planinski stan. Ta studenec se je zajel v nabiralnik in od tam napeljal do stanu v dolžini 760 m po železnih pocinjenih ceveh, kjer sta zgrajeni dve cementni koriti za napajanje živine. Ker se ni našel na planini nikak primeren prostor za zgradbo novega planinskega stanu vsled nevarnosti pred plazovi, dovolil je na tej planini tudi udeleženi graščak gospod baron Born, da se sme na njegovem, bolj varnem svetu postaviti nov planinski stan.
V letošnjem poletju zgradil so je zaprt, zidan, s smrekovimi deščicami krit hlev, proračunan za 80 glav živine. Hlev je takozvani prečni hlev in obstoji iz štirih oddelkov. V vsakem takem oddelku ima po 20 glav govedi dovolj prostora. Hlev je glede snažnosti in higijene po najmodernejšem načinu zgrajen.
8. »Lešanska planina«.
Ta planina, ležeča na Doberci, tvori skupno lastnino posestnikov iz Leš. Ker je planina, dasi je na njej dobra krma, brez vsakega studenca, morala se je ob času sušo gnati živina vsled pomanjkanja vode s planine. Zato se jo zgradil vodnjak za 45 kubičnih metrov vsebine. Dežnica se zbira s pomočjo žleba v cementirano zajedo, od koder teče skozi čistilnik v vodnjak. Iz vodnjaka, v katerem tudi ob najhujši suši ne bode primanjkalo vode, so napeljane železne cevi v lepo betonsko korito, katero se je zgradilo nekoliko nižje od vodnjaka.
9. Planina »Porezen«.
Ob primorski meji leži posestnikom iz Sorice lastna planina, imenovana Porezen. Deželna meja se vleče po robu tega hriba. Ona stran, ki loži na Kranjskem, je lepa položna ploskev, obrnjena proti vzhodu, medtem ko je primorska stran strma in skalnata.
Na planino so goni navadno goveja živina in konji. Ob pretečem treskanju in nevihti beži živina na primorsko stran, ki ni tako izpostavljena viharjem, vendar pa so na strmem pobočju pogostokrat živina ponesreči tako, da gre leto za letom marsikak lep konj ali vol v izgubo, kar jo za prizadete posestnike brezdvomno občutna škoda. Potrebno je bilo torej na željo udeleženih posestnikov zavarovati živino pred enakimi nezgodami z ograjo.
V letošnjem letu se jo napravila polovica te ograje v dolžini 1100 m. Na vsake tri metre so postavljeni v betonsko kocke železni koli, skozi katere je nategnjena v štirih vrstah 5 mm močna pocinjena žica. Ograja je visoka 15 m.
10. Planini »Ravnik in Orlovše«.
Tako imenovani planini razprostirate se na površju Nanosa v višini 900 m nad morjem in sla posest trške občine vipavske.
Na le dve planini gonile so se dosedaj vsled pomanjkanja vode le ovce. Izboljševalna dela pričela so se letos najprej s preskrbljenjem teh planin z vodo. V takozvanem kraju »Devinski kali« sezidal se je v letošnjem poletju vodnjak za 45 kubičnih metrov vsebine; v kraju »Orlovše« pri planinski staji vodnjak v obsegu 90 kubičnih metrov, na »Ravniku« pri drugi planinski staji tudi za 90 kbu. metrov obsega in pri »Blažonu« manjši vodnjak 25 kubičnih metrov obsega. V te vodnjake teče voda (dežnica) skozi tam napravljene precejalnike, čisti se potem v drugem, nalašč za to napravljenem prostoru, od tam pa teče čista voda v vodnjak. S pomočjo sesalke se dviga potem voda v cementna korita za napajanje živine.
X X X
Iz opisanega sledi, da so naše planine in pašniki izboljšani, da bodo donašali našim živinorejcem več dobička. Po melijoriranih planinah in pašnikih bo možno preživiti več živine, pridobiti več mleka in sira.
Smelo trdim: le po tej poti dalje in kmalu bomo imeli vsaj po naših gorskih krajih kvalitativno in kvantitativno več živine. Delo agrarne operacije je eminentne važnosti v socialno gospodarskem oziru pri našem pretežno kmečkem ljudstvu. Čim več in čini boljšo živino naš kmet redi, tem bolje in tem hitreje bo rešeno vprašanje o draginji glede mesa.
Dal Bog, da bi se kmetovalec-živinorejec prav kmalu povspel na isto število glede živinoreje, kakor je bil pred katastrofalnim časom — menim pred dolgotrajno sušo preteklih let. Čim več živine bo v deželi, tem preje bo draginja pojenjala. Zatorej z delom v prospeh kmetijstva tudi najbolj delujemo proti draginji. To je uvidela država in dežela; zatorej pa tudi z hvalevredno vnemo skrbita, da se živinoreja v deželi izboljša. Velik del te naloge izvršuje agrarna operacija z opisanim izboljšanjem planin in pašnikov.
Le tako dalje — v povzdigo kmetijstva in živinoreje! Ljudstvo Vam bo hvaležno.
J. Piber