Novice občine Žirovnica, december 2010 - Nejka Dolar: O prenovi doma smo se pogovarjali z Mirom Pogačarjem, strokovnim delavcem v PD Radovljica.
Valvasorjev dom je skozi zgodovino doživel že prenekatero spremembo. Iz prvotnega upravnega rudarskega poslopja se je leta 1883 prelevil v avstrijsko-nemško postojanko Valvasorschutzhaus in po prvi svetovni vojni prišel v slovenske roke z imenom Valvasorjeva koča. Leta 1923 so kočo prenovili, a kljub temu je podlegla zobu časa. Leta 1939 je bila na mestu stare zgrajena nova, imenovana Valvasorjev dom. Le-ta je med vojno pogorel. Nov dom so zgradili radovljiški planinci. Odprt je bil leta 1954. Odtlej z njim upravlja PD Radovljica. V zadnjih dveh letih so dom temeljito obnovili in uredili tudi okolico.
V zadnjem času obiskovalci Valvasorjevega doma opažajo spremembe v domu in okolici …
Res je, na Valvasorju se veliko dogaja, začelo pa se je že pred šestimi leti, ko smo v društvu pripravili projekte in cilje glede doma. Takrat smo na podstrešju naredili učilnico, kasneje preuredili jedilnico in lani zgradili teraso in nov vhod. Letos je bila na vrsti še temeljita obnova ostalih prostorov. Naredili smo centralno ogrevanje, zamenjali okna, na streho namestili sončne kolektorje, obnovili in povečali kuhinjo ter zgradili čistilno napravo. Dom je sedaj, tudi s pomočjo evropskih sredstev, v celoti preurejen in pripravljen, da sprejme vsakega gosta, ne samo planinca. Nudi mir, odlične možnosti za sprehode po planinah, vzpon na Stol, kolesarjenje, sankanje, krpljanje, turno smuko. V bližini je zgodovinska Ajdna.
A tisto najtežje – trženje nas še čaka. Naš cilj je imeti dom odprt 365 dni v letu in pridobiti ciljne skupine, ki bi pri nas obiskovale šole v naravi, naravoslovne tabore, planinska izobraževanja. V ta namen se povezujemo z agencijami in posamezniki, ki bi ponujali naše programe. Veliko vlogo pri tem vidim v dobrem sodelovanju z Občino Žirovnica in ZTK Žirovnica.
Katere goste imate v prvem planu? Tiste, ki pridejo do doma peš ali tiste, ki se pripeljejo?
Zelo delikatno vprašanje. Še vedno trdim, da imaš več od gosta, ki pride peš. Po drugi strani pa je lepo, če se nekdo, starejši na primer, lahko pripelje do koče. Roko na srce – od pravih planincev imajo planinske postojanke bore malo. Vse koče danes preživijo samo na ekonomskem principu, dotacij ni. Ne državnih, ne občinskih in ne s strani PZS. Dobrodošlo je, da vsak spije vsaj čaj. A ljudje se dostikrat pripeljejo do nas, skočijo na Stol, na poti nazaj uporabijo sanitarije, mogoče kaj popijejo, ali pa grejo kar naprej v dolino. To je problem. Tudi promet in kupna moč tu nista primerljiva z bolj obleganimi kočami kot so recimo nad Bohinjem ali v visokogorju, ko obiskovalci dostikrat morajo prespati.
Cesta naj bi bila pozimi sankališče – torej neprevozna?
Letos bomo v sodelovanju z ZTK Žirovnica in Radovljica skušali skrbeti za sankaško progo. Sicer je to stvar dogovora med vsemi lastniki, uporabniki in ponudniki storitev v tem prostoru. Upam, da bomo za prihodnjo zimo našli konsenz za režim, ki bi odgovarjal vsem, predvsem lastnikom, ki so prvi v prostoru in tistim, ki ga uporabljamo. Idealno bi bilo, da bi bila cesta prevozna in obenem urejena za sankanje. To je možno z uvedbo dogovorjenega režima.
Prometni režim v dolini in do doma bo vsekakor potrebno urediti, ne samo v zimskem času. Morda tudi z zaporo ceste?
Gotovo je potrebno, da se vzpostavi nek režim v dolini kot je Završnica in zelo pomembno je, da pri tem sodeluje čim več uporabnikov, od lastnikov, vikendašev, rekreativcev do tistih, ki nekaj ponujamo. S samo zaporo ceste občina ne bo naredila nič, v sklopu kompleksa rekreativno športnega značaja pa bi bila zapora dobrodošla. V tujini so takšne doline zaprte, do koč se hodi peš, ceste so namenjene le oskrbi. Pri nas gre to zaenkrat težje. Menim tudi, da brez povezovanja širšega prostora ne bomo daleč prišli. Danes turizem ni več naključje, ljudje pa želijo udobje. S predhodnimi dogovori bo potrebno podreti vrtičkarske ograje.
Kakšen je odziv obiskovalcev na novosti pri Valvasorju?
Nekateri nas pohvalijo, srečujemo pa se tudi z odporom okolja. Roko na srce, velikemu številu domačinov ni všeč, kar smo naredili. A treba je v korak s časom in moram reči, da se stanje izboljšuje. Ne moremo biti le planinska postojanka. Že zaradi dostopnosti in višine na kateri se nahaja Valvasorjev dom ne. Potrudili se bomo za vsakega gosta. Vsekakor pa bomo poskušali delati v zadovoljstvo domačinov in tistih, ki pridejo od drugod. Na Valvasorjevem domu ste dobrodošli vsi.
V letu 2010 je vaše društvo prevzelo vodenje akcije Ljubitelj Valvasorja in uvedlo nekaj novosti?
KK Završnica je to akcijo dobro peljal vsa leta. Mi smo uvedli štartnino, za katero bo vsak dobil majico, malico in majhno darilo. Bomo videli, kakšen bo odziv. Prej je bil vsako leto porast, kar se nekje mora ustaviti. Verjetno bo bera pohodov manjša kot prejšnja leta.
Na Valvasor peš ali z avtomobilom?
Za mnenje o ureditvi prometnega režima v Završnici in delovanju Valvasorjevega doma smo povprašali še domačina – pohodnika, kolesarja in sankača Mirana Dolarja.
»Ob ugodnih snežnih razmerah, se konec tedna z Valvasorja sanka od 100 do 200 sankačev dnevno. Mlajši, starejši, družine z majhnimi otroki, podnevi in ponoči.
V soboto, 11.12. 2010, se je skupina planincev podala na Stol. Do Valvasorjevega doma so se prebijali z avti. Pri domu in pod njim po cesti je bilo »nametanih« kakih 10 avtomobilov, ki so ovirali in ogrožali sankače na poti v dolino. Z napisov na nekaterih avtomobilih je bilo razvidno, da so člani AO (alpinistični odsek). Si predstavljate, s kakšnim cmokom v grlu se s sankami spusti mamica z majhnim otrokom? Namesto užitka je v glavi ves čas prisotna skrb, da ji bo nasproti pripeljal avto. Drugič bo odšla sankat na Tromejo ali drugo prijaznejše sankališče.
Zapora ceste pozimi?
Da, takoj. Za motorni promet se zapirajo urbana mestna središča, nedaleč stran čez mejo celotne hribovske vasi, mi bi se pa radi do vsake gobe pripeljali z avtom?
V bližnji prihodnosti se bo vožnja v naravno okolje naših planin vsekakor omejila. Kakšen bo režim, bo dogovor vseh vpletenih. Poleg omejitve, bo seveda nujno potrebno poskrbeti za primeren dostop tistim skupinam ljudi, ki se dejansko ne morejo povzpeti peš, pa jim je to želja.
Glede Valvasorjevega doma sem prepričan in društvu želim, da bo s primerno vsebino, programi, produkti in prijazno ponudbo uspelo odlično tržiti svojo kočo. Dober glas gre v deveto vas.«
Akcija Ljubitelj Valvasorja
Preden se je začela akcija Ljubitelj Valvasorja, je nekaj entuzijastov že vpisovalo svoje vzpone. Zvezek za vpis so imeli za člankom. Leta 1996 pa je Kolesarski klub Završnica na pobudo Antona Dežmana začel z akcijo Razgibajmo življenje – Ljubitelj Valvasorja. Pripravili so vpisni knjigi za kolesarje in pohodnike. Knjigi sta bili v posebej za to narejeni polički ob šanku. Namen je bil spodbuditi krajane Žirovnice in ostale ljubitelje gora k rednejši telesni aktivnosti. Vpisal se je lahko vsak, ki je do Valvasorja prišel peš ali s kolesom. V knjigi je bil napisan kodeks za naskakovalce, med drugim »Kdor vara, vara sebe, če pa kljub temu laže, ima smrtni greh«.
Vsako leto, 26. decembra, je bila v Valvasorjevem domu podelitev priznanj. Pohodniki so osvojili za: 30 vzponov - bronasto priznanje 60 vzponov - srebrno priznanje - 100 vzponov. Kolesarji imajo krajšo sezono in zato je kriterij nižji: 15 vzponov – bronasto priznanje - 30 vzponov – srebrno priznanje - zlato priznanje 60 vzponov – zlato priznanje. Poleg priznanja so naskakovalci Valvasorja dobili tudi spominsko majico, Planinsko društvo Radovljica pa je prispevalo še čaj in enolončnico ob podelitvi.
Že prvo leto je bil obisk Valvasorja precej povečan. Nekateri so se pri koči takoj obrnili. Čas vzpona so merili – od smreke na pašniku v Završnici, do vrha. Do Valvasorja so šli tudi večkrat na dan, tako da so najboljši in najbolj zagnani dosegli tudi do 500 vzponov na leto in več.
Kar nekaj je bilo tudi takih, ki so opravljali vzpone peš in s kolesom. Poleg tega, da so skrbeli za rekreacijo, so se tudi spoznavali med sabo in se večkrat prijetno družili. Sploh pa je bil vzpon prijetnejši in lažji, če si ga opravil v družbi.
Lansko leto je 125 pohodnikov, ki so prejeli priznanja, opravilo 10 900 pohodov, in 10 kolesarjev je do vrha prikolesarilo 365 krat. V letu 2010 je organizacijo akcije Ljubitelj Valvasorja prevzelo Planinsko društvo Radovljica. Podelitev priznanj bo v nedeljo, 26. decembra 2010.
Nejka Dolar