Razgledi - Borut Peršolja: ... mladih v gorah
Konec aprila (natančneje 29. oz. 30. aprila) bo minilo šestdeset let, odkar je bila na Šmarjetni gori nad Kranjem ustanovljena Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Bil sem njen osemnajsti predsednik po vrsti, najmlajši v zgodovini, komisijo pa sem vodil med letoma 1991–1994.
Enkrat MK, vedno MK. (Fotografija: Borut Peršolja)
Čeprav sem kot akter preveč vpleten v dogajanje in bo dokončno oceno morala dati »zgodovina«, pa lahko neskromno zapišem, da je šlo v obdobju 1990–2000 dejansko za desetletje mladih v gorah. V tem času je v organizacijskem in vsebinskem pogledu nastala praktično nova organizacija, hierarhično temelječa na strokovno vodenem mladinskem odseku. Nastale in razvile so se številne nove akcije, temelječe na programu kakovostne množičnosti (Državno tekmovanje mladine in gore, Tedni turne smuke in tečaji gorništva, seminarji družabnosti, za vodje taborov in orientacije). Dnevnika Ringa raja in Mladi planinec sta postala članski izkaznici, ki so ju vsi mladi lahko dobili brezplačno.
S knjigo Mladi v gorništvu in gorniški organizaciji (oktober 1995) je bil postavljen koncept starostno prilagojenega programa (ki pa žal ni uresničen v celoti) in ob takrat obstoječem pristopu delo z mladimi uveden delo mladih. Po več kot desetih letih je bilo urejeno vprašanje mentorjev planinskih skupin (medtem smo zopet prišli na ničelno oz. začetno točko). Izjemno živahno je bilo tudi mednarodno sodelovanje, leta 1999 je bilo odprto Planinsko učno središče v Bavšici. Danes si je na primer težko predstavljati, da načelniki mladinskega odseka v tem obdobju sploh niso imeli glasovalne pravice v upravnih odborih planinskih društev ali da bi članarina, zbrana od otrok, mladostnikov in mladih, bila namenjena izvajanju programa mladih.
Gorništvo kot način življenja je bil moto mojega programskega dokumenta februarja 1992, danes je zapisan v statut Planinske zveze Slovenije.
Takratni akciji Ciciban planinec in Mladi planinec sta bili prenovljeni februarja 1992.
(Fotografija: Borut Peršolja)
Leta 1999 sem bil na povabilo Andreja Brvarja prvič izvoljen za podpredsednika Planinske zveze Slovenije. Od takrat nisem bil več formalno povezan z Mladinsko komisijo, prej pa sem ustanovil in vodil Državno tekmovanje Mladina in gore, vodil Odbor za vzgojo in izobraževanje, bil član Odbora mentorjev planinskih skupin ter uredniškega odbora Mladinske priloge Obvestil PZS. Za delo v matičnem društvu in Mladinski komisiji sem leta 1999 prejel priznanje mladina in gore.
Ob razglasitvi rezultatov v Mostecu maja 1990 – 2. Državno tekmovanje
Mladina in gore. (Fotografija: zaslonska slika iz video filma Jožeta Draba)
Pregled dela Mladinske komisije v obdobju 1990–2000 je narejen na podlagi mojega osebnega arhiva in je zajet v treh dokumentih:
- notice z zapisnikov sej (PDF 137 KB) (vsebuje datume rednih sej Mladinske komisije in glavne vsebinske poudarke posameznih sej),
- zgodovina MK (PDF 346 KB) (vsebuje preglednico akcij z različnimi podatki) in
- podatki o MK PZS (PDF 675 KB); gre za zbir raznovrstnih podatkov o programu Mladinske komisije, ki je nastal na osnovi prvih dveh dokumentov. Zbrani so zgolj glavni mejniki (po mojem izboru), ki pa jih je nedvomno še potrebno dopolniti s pregledom najpomembnejših dokumentov (poročila, gradiva, sklepi, pravilniki).
Vse tri dokumente sem začel urejati že davnega leta 1999, večinoma sem jih dokončal leta 2002, uredil pa šele pred nekaj dnevi.
Bili so dnevi, veš … (Fotografija: Borut Peršolja)
Pregled, ki NI DOKONČEN, niti DOKONČAN, je namenjen arhivu, obdelavi podatkov in za (osebno) rabo MK-jevcev. Vesel bom kakršnihkoli dopolnitev in komentarjev.
Predsednice in predsedniki Mladinske komisije na srečanju v Slovenskem planinskem muzeju, 9. 4. 2016. (Fotografija: Mateja Peršolja)
Delček zgodovine Mladinske komisije PZS je moje darilo kolegom vodnikom, inštruktorjem, funkcionarjem. Imam pa darilo tudi za otroke, ob katerih sem gorniško, vodniško in inštruktorsko zorel. Zanje sem ob 60. obletnici ustanovitve Mladinske komisije PZS pripravil otroško planinsko pot, prvo takšno v Sloveniji. Več o tem pa kmalu.
* * *
V spomin MK-jevcem: Bojanu (Luku) Brvarju († 1992), Primožu Fajdigi († 1992), Benu Dolinšku († 1994), Borisu Mlekužu († 1997), Tomažu Vrhovcu († 2004), Danetu Jagodicu († 2008) in Mihi Muleju († 2012).
Moje ime je Borut Peršolja in to je bila moja zgodba.