Delo - Janoš Zore: ... ne pa prodati - Festival Slovenija hodi
Lani so našteli 2500 prenočitev tujih gostov, letos imajo za promocijo na voljo vsega 40.000 evrov
Krško – Slovenija je dežela tematskih poti, saj jih premoremo kar 700. Toda kvantiteta ni merilo uspeha, saj je ekonomski izplen sosede Avstrije z »le« 200 tematskimi potmi neprimerno večji. Predstavnik združenja za pohodništvo Marko Lenarčič opozarja, da je ponudbo treba začeti primerno tržiti.
Prihodnji konec tedna se v okviru praznika rebule in oljčnega olja v Višnjeviku začenjajo slovenski pohodniški festivali 2016. Na 17 večdnevnih prireditvah po 11 območjih v državi bo voden ogled potekal na več kot 100 tematskih poteh. Trženje produkta je v povojih, a lani so našteli 2500 prenočitev tujih gostov. Med njimi je največ Nemcev, v bližini zdravilišč je veliko Italijanov in Hrvatov, vračajo se Angleži, novi gosti so Poljaki. Slovenska turistična organizacija se je odločila Slovenijo promovirati s turističnimi produkti že leta 2006, dve leti kasneje je bilo ustanovljeno gospodarsko interesno združenje za pohodništvo (GIZ), pojasnjuje predstavnik tega Marko Lenarčič: »Združenje vključuje predstavnike namestitvenih kapacitet, ki so se odločili za načrtno privabljanje pohodnikov in kolesarjev.«
Vlaganja se izplačajo
A začetni koraki so počasni. Občinske oziroma regijske organizacije, ki stavijo na tovrstno obliko aktivnega turizma, so resno pristopile k projektu Slovenija hodi šele lani, ko se jih je za skupen nastop odločilo deset. Letos jih je enajst, Lenarčič za drugo leto pričakuje še priključitev Pomurja, Istre, Kozjanskega in morda Dolenjske.
»Lep primer, da se vlaganja dolgoročno izplačajo, je pomladni bohinjski festival alpskega cvetja,« pravi predstavnik GIZ: »Pred desetimi leti so začeli z dnevnimi obiskovalci, lani so imeli 600 prenočitev tujih gostov. Vseh dogodkov se je udeležilo od 15.000 do 20.000 ljudi.«
V Bohinju s projektom Slovenija hodi privabijo šestino vseh gostov zunaj Slovenije, a njihove številke so v primerjavi s tujimi festivali še vedno izjemno nizke. Zgolj v lanski šele tretji izvedbi Alpe-Adria-Trail, ki prek 43 etap, dolgih po okoli 20 kilometrov, povezuje Grossglockner in slovenske Julijske Alpe s Trstom, so organizatorji našteli 12.000 prenočitev. A za promocijo so odšteli 350.000 evrov.
Prevladuje prostovoljstvo
»Za promoviranje projekta Slovenija hodi imamo letos na voljo od 30.000 do 40.000 evrov. V ta znesek je vključena tudi promocija na sejmih v tujini,« pravi Lenarčič. Ključna razlika med tujo in slovensko ponudbo pohodniških, kolesarskih, konjeniških in vodnih tematskih poti je prostovoljstvo. »Največ dela temelji na prostovoljstvu. Brez tega bi bila večina posavskih tematskih poti mrtva,« pravi Jože Prah, predsednik odbora za tematske poti na posavski razvojni agenciji in predsednik komisije za evropske pešpoti: »Toda tudi nekateri domači zgledi nas učijo, kako je ponudbo treba začeti primerno tržiti. Obiskovalcev dogodka VinoTOUR, nordijska hoja med vinogradi, ki ga v Svečini izvajajo skupaj z Avstrijci, je več tisoč. Dober primer je najpot 2015 solčavska panoramska cesta.«
Ob šibki promociji je ena od posledic prostovoljstva tudi poudarek na kvantiteti, pravi Prah: »V Avstriji imajo 200 tematskih poti, pri nas 700. V Sloveniji smo v prejšnji finančni perspektivi v nove tematske poti vložili deset milijonov evrov. A naša želja ni vedno večje število teh, temveč boljša opremljenost trenutnih. Veseli nas, da bodo v obdobju 2014–2020 na voljo sredstva za obnovo, vzdrževanje in trženje obstoječih poti. «
Nova strategija in urad?
Pomemben mejnik za razvoj pohodništva naj bi bila nova strategija, ki je v pripravljanju, pravi Prah: »Na Irskem dejavnost spada pod ministrstvo za šport in je z vrha sistematično urejena vse do lokalne ravni. Pri nas se ne ve, kdo je sploh odgovoren za pohodništvo. Mi si želimo, da bi se ustanovil urad za poti, ki bi ga na začetku brez večjih dodatnih stroškov lahko vodil že obstoječi GIZ. V pripravi so prevetritve zakonodaje o turizmu, gozdovih in vodništvu; zadnja termina tematska pot niti ne pozna. Mi smo podali predloge, ne vemo pa, koliko bodo upoštevani.«
Medtem bo razvoj dejavnosti še naprej temeljil tudi na ljudeh, kot je Anton Zakšek, ki je v Brestanici in Gadovi Peči razvil štiri spoznavne izlete, vključene v letošnji posavski festival 30 tematskih poti (maj, junij): »Startnina znaša od šest do sedem evrov. V Gadovi Peči ponudniki pripravijo obilico hrane in pijače, mi pa jim za vsakega obiskovalca damo za vsega 1,50 evra. Organiziram številne druge izlete in Slovence učim, da naj ne nosijo s seboj nahrbtnike, polne hrane. Tudi skrbniki koč morajo nekaj zaslužiti. V tujini so udeleženci tematskih poti pripravljeni zapraviti veliko več denarja, mi pa se cen ne upamo dvigniti, da ne bomo ostali brez domačih gostov.«
Zakškove besede sta potrdila tako Lenarčič (»v tujini je vodenje brez hrane vredno 20 evrov«) kot Ksenja Kragl iz krškega centra za turizem: »Na Irskem pohodniški turisti na dan, tudi če ni organiziranih poti, porabijo od 50 do 60 evrov. Prav je, da obstajajo številni brezplačni pohodi. A mi želimo iz te aktivnosti narediti tržni produkt. Med drugim pripravljamo kombinacije dvotedenskih etapnih pohodov po treh, štirih slovenskih regijah, saj naši gosti sprašujejo po daljinskih poteh.«
Janoš Zore