Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Dosje X

Ob obletnici Ženjevega pada, se je nekaj njegovih alpinističnih tovarišev odpravilo na kraj nesreče, da bi se ga spomnili in obudili spomine na skupna doživetja.

Dnevnik: Gorski reševalci so po nepotrebnem odšli v dolino Polog. Tam je nekdo iz Tolminke slišal klice na pomoč. Po treh urah iskanja se je izkazalo, da je šlo najverjetneje za živalske glasove ali celo prisluhe.


R.N.: »Srečala sva fanta in dekle, ki sta pod Presedljajem slišala dva krika v presledku ene sekunde. Strinjala sta se, da je glas ženski ali mogoče otroški. Bila sta precej v skrbeh in preplašena. Oba sta alpinista. Da sta imela čisto vest sta obvestila 112. Da pa imamo še mi čisto vest smo šli pregledat, kar se pač nekako da«.


Fani Okič: Poglejmo zgodbo iz Rusije. V ruski publikaciji Era Vodnarja je bila opisana zgodba mladega planinca Ženje kot resnična, preverjena zgodba. Nekega jutra so Ženjevi tovariši prinesli staršem žalostno vest: Ženji je na robu globokega prepada spodrsnilo, omahnil je v globino. Njegovi prijatelji so trdili, da so se takoj spustili na dno prepada, a tam o Ženji ni bilo sledu. Še nekaj dni so ga iskali in končno zaključili, da je njegovo telo odvlekla kakšna divja žival, čeprav nikomur ni bilo jasno, kako bi se kaj takšnega lahko zgodilo takoj po padcu v globino, saj so se takoj po njegovem padcu prijatelji spustili na dno prepada. Ožaloščeni starši so opravili simboličen pogreb, za Ženjeve prijatelje pa je bilo njegovo izginotje nerešljiva uganka, za katero so se obvezali, da jo bodo skušali razkriti. Zato se je ob obletnici Ženjevega pada nekaj njegovih alpinističnih tovarišev odpravilo na kraj nesreče, da bi se ga spomnili in obudili spomine na skupna doživetja. Ko so se utaborili na robu prepada, v katerem je izginil Ženja, so opazili, da se iz prepada dviga nekakšna meglica, sočasno pa so zaslišali Ženjeve klice na pomoč. Začudeno so se spogledali, saj je bil vsak izmed njih prepričan, da se mu klici le dozdevajo. Eden izmed njih se je previdno nagnil čez rob prepada in ni mogel verjeti svojim očem. Na dnu prepada je stal Ženja, mahal z rokami in klical na pomoč, oblečen enako kot na dan nesreče. Tovariši so pozabili, da Ženje vse leto ni bilo, hitro so spustili vrv in ga izvlekli. Obsuli so ga z vprašanji, kje je bil vse leto po nesreči, Ženja pa se ni spomnil ničesar razen trenutka padca v prepad. Presenečen je bil, da so oblečeni popolnoma drugače kot ob njegovem padcu. Vidno je bilo, da je Ženja izgubil spomin. Prijatelji so domnevali, da so ga našli in rešili neki neznani ljudje, čeprav ni bilo obrazložitve, zakaj bi ga ponovno spustili v prepad in to prav na dan, ko so prišli prijatelji na mesto nesreče. Morda so mu dajali halucinogena sredstva ali delali kakšne poskuse z njim, tudi to so predpostavili, a medicinske preiskave niso odkrile nič takšnega.
Kasneje se je Ženja začel spominjati, kako je v času, ko je ležal na dnu prepada, sanjal o mestu neizrekljive lepote s čudovito arhitekturo in prekrasnimi vrtovi. Videl je ljudi v dolgih oblačilih, ki so govorili neznan jezik, a jih je z lahkoto razumel. Niso bili duhovi, bili so človeška bitja in zelo prijazni z njim. Obljubili so mu, da ga bodo vrnili v njegov svet, čeprav Ženja ni čutil nobene želje po vrnitvi. Psihologi, ki so se pogovarjali z njim, so bili prepričani, da govori resnico, saj bi bilo po vseh naravnih danostih nemogoče, da bi nekdo vse leto preživel na dnu prepada brez hrane in vode, obdan le z nekaj stebli in gruščem. Ženja je svoje »sanje« zaprl vase, saj je bila njegova zgodba preveč neverjetna, da bi ji kdo verjel. Je ena od mnogih, ki odpirajo vprašanje, če smo res edini in absolutni gospodarji Zemlje in če nismo, je na dlani, da je tisti drugi svet, če obstoja, povsem drugačen od našega, saj na noben način ne posega vanj, morda ga le diskretno opazuje.


Ti veš in jaz vem
Zemlja ni Tvoja, ni moja,
dana nam je na posodo vsem,
da pridemo, se srečamo
in gremo brez vrnitve

(azteška pesem)

Fani Okič, raziskovalka protokultur z izdanimi šestimi knjigami iz tega področja in sicer: Razpoke časa, Kraljestvo velike kače, Megaliti, časi v Času, Da bo Življenje živelo in Nekoč je bilo…

Ambassador for peace (The Interreligious and International Federation for World Peace)

kot takšna prosim bralce mojih knjig za komentarje, pa tudi vprašanja iz njihove vsebine.


...


 


Skrivnostne meglice nad...


Tistega lepega dne, je za Železnim grabnom...

Prva in druga zgodba sta se odvijali skorajda istočasno. Tretja pa je ... Opomba in foto: Boris Štupar

Časi v času
Fani Okič
Založba: Littera Picta
mehka vezava, 14,7 x 22,5
Število strani: 298
Leto izdaje: 2002
ISBN: 961-6030-44-2
Fani Okič blog

 


 

 

 

Kategorije:
Novosti BIB SLO Vse objave
Značke:
BIB novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46101

Novosti