Boris Čujić je z Ivico Matkovičem (in tovarišema) od 7. do 26. oktobra letos plezal v Maroku na območju Visokega Atlasa - Zanimivo, vredno obiska!
Za cilj sva si izbrala območje Taghia, pridružila pa sta se nama: paklenički lokalac Marko Marasović in Verdan Tešić iz Ogulina.
Po dvanajstih letih, odkar smo delovali v okviru sedaj zaključenega projekta, da na vsakem kontinentu preplezamo vsaj eno prvenstveno smer, smo sedaj prvič odšli na pot neobremenjeni z načrti: nešto »moramo« napraviti odnosno ispenjati. Enostavno: želeli smo plezati in uživati v tem, cilje pa izbirati spontano, glede na razmere in razpoloženje.
Taghia je relativno novo plezalno območje na severni strani Visokega Atlasa. V enem dnevu ga je mogoče doseči iz Marrakecha. Je pa fantastično, karakterizirajo ga do 800 metrov visoke apnenčaste stene značilne rdeče barve. Skala je vrhunske kvalitete, celo boljša od pakleniške, trenje pa odlično.
Na tem območju je preplezano veliko število smeri, ki se plezajo v glavnem prosto, veliko jih je opremljeno s svedrovci in – od letos je na voljo plezalni vodnik.
Smeri so vrhunske in obiskovalci Taghie nekatere od njih uvrščajo med najboljše dolge športne smeri na svetu. Svojo sled so tu pustili: Arnaud Petit, Toni Arbones, Rolando Larcher, Kurt Albert ...
Odličnosti plezanja veliko doprinese relativno stabilno vreme (najboljše obdobje je pozno poletje in zgodnja jesen) ter ne preveč zahtevni pristopi in sestopi. Stene so od vasi oddaljene od deset minut do dve uri, potekajo pa po relativno dobro utrjenih berberskih stezah. Samo eden od sektorjev zahteva nekoliko bolj kompliciran pristop.
Logistika bivanja tudi ni zapletena. Lokalne »agencije« lahko organizirajo kompletno bivanje.
V Marrakechu te pričakajo na aerodromu, sledi prevoz s terenskim vozilom do okoli osem ur oddaljene vasi Zaouia Ahanesal, od koder je še dve in pol ure hoje do Taghia. Prtljago transportirajo na mulah.
V vasi sta sedaj dve prenočišči, imenovani gite, v katerih je mogoče dobiti nekaj polnemu penzionu podobnega: spanje v spalnih vrečah, možnost tuširanja ter zajtrk in večerjo; hrana je res enolična a – vsaj ni treba kuhati. Problem pa je, kot v večini afriških deželah, higiena, tako da so pogoste prebavne motnje. Vodo, celo za umivanje zob, je potrebno uporabljati le iz steklenic.
Mi smo si za oskrbo najeli mladega Muhammeda Fekkaka, kar se je pokazalo kot dobra poteza. Kljub temu pa se nismo povsem izognili prebavnim motnjam, čeprav smo bili dobro oskrbljeni z dezinfekcijskimi robčki in tabletami.
No kad se dođe u selo, pogleda prema stijenama, krene penjati, sve se to zaboravi.
Plezanje je enostavno in tako fantastično, da moram priznati, čeprav sem zaljubljen v Paklenico, da je Taghia boljša in - večja.
Na začetku smo se odločali za krajše smeri (300-350 m) v najbližji steni Paroi des Sources. Tu sta dva dva bisera: Belle et Berbere (6b+ ) in prav neverjetna Zebda (7b+).
Prvi dan nas je malo poškropil dež, na okoliške vrhove pa je padel sneg, sledilo pa je sedem prekrasnih dni ter eden do dva z nekaj močnejšim vetrom.
Nad vasjo se dviga impozanten vrh Oujdad, ki na vse strani razkazuuje strme stene. Višine sten so od 350 do skoraj 800 metrov. V Oujdadu je več lepih smeri, med njimi je najbolj znana klasična Baraka (680m, 7b). Moram priznati da spada među 4-5 najljepših koje sam ikada penjao.
Med Sourcesom in Oujdadom je markantni piramidasti Taoujdad, katerega stene so visoke od 300 do 500 metrov. Smeri Au nom dela reforme in Au borie je tue chien sta ocjenjeni s 6c, dolgi 300 metrov in – hiter dostop ter sestop. Po mnenju mnogih ena od pet najlepših dolgih športnih smeri na svetu je Piolin Rivieres pourpres (550 m , 7b+) je tudi v tej steni.
Ob navedenih stenag sta še dve impozantne lepotice, ki pa jih na žalost nismo spoznali: 800 metrov visoka Tagoujimt v kateri je smer Fantasia (7c ) ter Petitov Babel (8a ). Najoddaljenejša pa je stena Tadrarate visoka okoli 700 metrov z znano smerjo L Axe du Mal (7c).
Med pristopom v Taghio je možno obiskati še krasen kanjon s stenami, visokimi do 500 metrov, v katerih je še veliko možnosti za nove smeri. Nad stezo, uro hoda pred vasjo, pa je še stena Machkour, visoka do 150 metrov, v kateri smo, da obdržimo tradicijo, v napredovanju opremili krajšo smer, ki smo jo seveda potem tudi splezali, poimenovali pa Never ending story in ocenili s 7a.
V času našega plezanja v stenah Ojudada in Taoujdada sta Marko in Vedran raziskovala okoliške stene in tudi preplezala vrsto lepih smeri.
Lahko bi plezali vsak dan, a bili smo le na dopustu in morala je biti tudi koja cjelodnevna kavica na suncu.
Po desetih dneh Taghie pa smo želeli videti tudi še kak drug del Maroka. Temu pa so botrovali tudi bližajoča se vremenska sprememba, zasičenost z enolično prehrano ter spremljajoče prebavne motnje.
Preostali čas smo porabili v doslej mnogo bolj znanem kanjonu, ki naj bi bil tudi plezalsko zanimiv – Todra. Pa smo bili razočarani, kot tudi Švicarji in Španci, ki so ga obiskali nekaj dni pred nami. Čeprav je Todra znana že vrsto let in je dobro obiskana - uspoređujući je sa Taghiom nije bog zna što. Ne kažem da je loša no mnogi su smjerovi prljavi ili slabije osigurani. Usporedba je otprilike kao Paklenica (Taghia) naspram Vranjske drage (Todra). Shodno tome smo više manje preko volje penjali sportske smjerove i čekali povratak u ipak najdražu nam Evropu.
Za vse dodatne informacije o plezanju v Maroku mi lahko pišete na: boris.cujic@zg.t-com.hr
Koristna povezava: www.onaclimb.com/taghia
Boris Čujić
Preplezane smeri
Čujić-Matković
10.10. Paroi des Sources: CSM (300 m, 6c+); oba NP
11.10. Oujdad: Los Ratones Coloraos (400 m, 7b/6c+), Čujić NP, Matković 1xA0
13.10. Paroi des Sources: Zebda (300 m, 7b+), Čujić z RP, Matković 1xA0
14.10. Machkour: Never ending story (110 m, 7a); prvenstvena
16.10. Oujdad: Baraka (680 m, 7b), oba NP
18.10. Taoujdad: Au boire je tue ton chien (300 m, 6c) in Au nom de la reforme (300 m, 6c)
Marasović-Tešić
10.10. Paroi des Sources: Aicha (300 m, 6a+)
11.10. Paroi des Sources: Belle et Berbere (6b+), oba z RP
13.10. Taoujdad: Au boire je tue ton chien (300 m, 6c), Marasović z RP, Tešić A0
14.10. Tamzazate: L ane sale (150 m, 6c+), Marasović z RP, Tešić A0
16.10. Timrazine: Canyon Apache (350 m, 6c+), Marasović z RP, Tešić A0
17.10. Taoujdad: Au nom de la reforme (300 m, 6c), Marasović NP
18.10. Oujdad: Tip tip Berbere (800 m, 6b+)
Večina zapisa je slovenjena, v originalu smo pustili le nekaj "značilnih formulacij"; označene so s poševno/italic pismenkami, kot tudi imena smeri