Delo, Kultura - Tanja Jaklič: Alpinizem in literatura
Prejšnji teden je bila v Cankarjevem domu debata z naslovom Svet besede – besede sveta O alpinizmu in literaturi so se pogovarjali založniki, alpinisti in ljubitelji gora
Dobro je, da se večer o alpinizmu in literaturi ni oklepal samo dejstva, da so nekdanje državne založbe v skupni državi dobro poskrbele za tovrstno literaturo, danes pa ta program pada na pleča majhnih založb. Ker – tako so si bili soglasni govorci za mizo – alpinistična literatura na Slovenskem je vedno živela in bo tudi obstala. Ima avtorje, ima zgodbe, izkušnje in bralce. Nasploh pa tudi ta literatura deli usodo slovenske knjige. A svet, ki ga opisuje, ostaja prvinski, malce mističen. Zato o njem ni treba niti vsega napisati niti vsega prebrati.
Večer je potekal v rahlo sestrskem razmerju s prihajajočim 3. mednarodnim festivalom gorniškega filma (od 17. do 20. marca), ki bo v Cankarjevem domu in kulturnem domu Domžale spet na pobudo vrhunskega alpinista Silva Kara. Gre za prireditev po zgledu najprestižnejšega festivala v Evropi v italijanskem Trentu ali v kanadskem Banffu, kjer ob filmih postavijo še knjižni sejem tovrstne literature in izberejo tudi najboljšo gorniško knjigo. »Konec koncev se večina filmov naslanja na knjige,« so omenili. Festival bo v središču Ljubljane prikazal 23 filmov iz 17 držav, njegov idejni oče je posebej opozoril še na dejstvo, da smo Slovenci v alpinističnih dosežkih ves čas navzoči, skozi knjige in film pa jih premalokrat pokažemo.
Alpinizem, založbe
A kdo bi lahko bolje komentiral ta podatek kot založniki. Navzoči so bili trije, ki jim alpinistična literatura že leta kroji program in je odsev tega, kar sami so. Eden od njih je dodal: »Večina knjig nastane iz osebnih vzgibov.« Rok Zavrtanik iz založbe Sanje za upad tovrstne literature delno krivi spremenjene vrednote slovenske družbe, trojko pohlep-denar-moč, in tudi davek na knjigo, ki kaže na odnos slovenske družbe do kulture. Med prihajajočimi naslovi založbe je Zavrtanik izdvojil knjigo vrhunskega alpinista Frančka Kneza z naslovom Ožarjeni kamen. Delo bo navdih generacijam, tako Zavrtanik, avtorja so sami nagovorili in knjigo skupaj z njim pripravljali tri leta, predstavljena bo na festivalu, ni pa odveč dodati, da gre za prvo Knezovo knjigo.
O pomenu prevodne gorniške literature veliko vedo v založbi Sidarta. Ines Božič Skok se je s tujimi knjižnimi naslovi srečevala dolga leta in jih je potem hotela prinesti tudi k slovenskim bralcem. »Tudi zato, ker je alpinistična druščina v svetovnem merilu majhna, bi bilo omejevanje samo na slovenske naslove za založbo preskromna odločitev.« Odzivi bralstva so vedno dobri, a tudi finančna računica se mora pri vsakem projektu nekako iziti, je dodala Skokova.
Rudi Zaman iz založbe Didakta je prav tako poudaril, da večina knjig nastane iz osebnega vzgiba založnika, urednika. Sam se je že kot mladenič ukvarjal s plezanjem, pogrešal literaturo, ki bi mu pri tem pomagala, zato se je s Tinetom Miheličem lotil denimo pisanja knjige Slovenske stene. Eden največjih bestselerjev Didakte je bila knjiga Toma Česna (po vzponu na Lotse), prodali so kar 10.000 izvodov, a tega uspeha niso nikoli več ponovili. Trenutno pripravljajo spominsko monografijo o Pavletu Kozjeku, a Zaman ve, da so ponatisi iluzija. »Prvih sto izvodov knjige že prodamo, ostalo pa se nam leta lahko valja v skladišču.«
Ženski pogled s stene
Razprava zbranih za skupno mizo je razvila kar nekaj tez: da alpinizem nudi širok razpon izkušenj, da vsak dober alpinist ni dober avtor in da vsako alpinistično delo, ki opisuje izreden vzpon, še ni vrhunski izdelek. Tadej Golob denimo meni, da se je potopisni del izpovedal, eksotičnih lokacij ni več, zato je alpinistična literatura specifična tako kot vsaka druga. Igor Škamperle alpinizma (in literature) ne povezuje z množičnostjo, Iztok Osojnik pa pogreša več ženskih avtoric alpinistične literature. Pleza jih veliko, piše pa bolj malo – odgovor, da najbrž nimajo časa, je bil slišati verjeten. So se pa strinjali, da je ženski pogled s stene drugačen in da je v povojni generaciji poseben presežek pomenila Mira Marko Debelak.
Tanja Jaklič