Polet.si, Poletov potep - Janez Mihovec: Slemenova špica
Konec oktobra pride do prvih resnih ohladitev in v gorah zapade sneg. Navkljub temu pa je to še vedno jesen v polnem zamahu. Porumenelo listje je še na drevju in macesni dobe zlatorumeno barvo. Ne sme zapasti preveč snega, saj postanejo gorski travniki nevarna drsalnca preko katere se mimogrede sproži plaz. Za povrh pa je v tem primeru treba čisto preveč gaziti in si komajda mobilen. Snega pa tudi ne sme biti premalo, saj potem zbledi čar neverjetne lepote. Kombinacije prvega zimskega dne v povezavi z jesenjo. Kombinacija te lepote traja le malo časa. Prejšnji dan naj pada še sneg, ponoči se razjasni in naslednji dan so drevesa še zasnežena, a le za nekaj kratkih ur, saj jih potem sonce prav kmalu osvobodi v obliki prša snega, ki pada z dreves.
Eden najlepših krajev kjer si lahko ogledamo to pisano paleto barv je prav gotovo Slemenova špica. 1911 metrov meri v višino in je s treh strani obdana z neizmernimi prepadi. Na prvi je to greben Mojstrovk, ki se vleče proti Jalovcu, na drugi globoko spodaj dolina Planice in na tretji dva grebena, ki se vlečeta proti Ciprniku in Kumlehovi glavi.
Z zadnje četrte strani pa je Slemenova špica sorazmerno lahko dostopna. Sedaj je treba le še paziti, da nas zjutraj ne zagrabi lenoba in da ne odlašamo preveč. Na prelazu Vršič torej krenemo v pobočje pod goro Nad Šitom glava in po pol urni hoji dosežemo prelaz Vratica na višini 1799 metrov. Ves čas nas spremlja severna stena Male in Velike Mojstrovke in pa orjaško melišče pod njima. Prav tu se je 8. Marca 1917 utrgal orjaški snežni plaz in pod seboj pokopal približno tristo ruskih vojaških ujetnikov in njihovih stražarjev, ki so gradili cesto iz Kranjske gore v Trento. Katastrofa na katero spominjajo pokopališča v okolici Vršiča in Kranjske gore in Ruska kapelica ob 8. serpentini.
Na prelazu Vratica se proti zahodu odpre drug svet. Pod mogočnim ostenjem Mojstrovk je širna ravan, na kateri raste najvišji strnjen gozd macesnov v Sloveniji. Pravljično se prelivajo njihove barve in nas popeljejo do gore na koncu. Sleemenovo špico dosežemo tako, da se povzpnemo do prelaza Slatnica, ki doseže 1815 metrov višine. Pred nami se odpre dolina Planice skupaj z našo najlepšo goro: Jalovcem v zimski obleki.
Od prelaza je do vrha le še dobrih deset minut. Približno na polovici je manjša uravnava na kateri je vrsta malih jezerc. Voda v njih se ohrani le zaradi tega, ker se je na dnu nabral mulj, ki prepreči da voda izgine v kraško podzemlje. Namesto tega se v njih zrcalijo okoliške gore.
Razgled s Slemenove špice bi težko bil lepši. Med nami in Jalovcem je mogočno ostenje Šit in Travnikov, na drugi strani pa še greben Vevnice in Ponc. Pogled, ki ga ne vidimo vsak dan.
Če na poti navzgor nismo bili dovolj pozorni, nazaj grede pravzaprav ne moremo zgrešiti. Pred nami se odpre pogled na severni del Martuljkove skupine, ki dobesedno kipi pokonci v razbrazdanih vršacih. S Prisanka pa nas pozdravi še Ajdovska deklica, skalna podoba v steni.
Pogleda nas in nam nemo pravi: lepo da si prišel in videl kar je res lepo.
Dostop
Iz Kranjske Gore se peljemo proti Bovcu do prelaza Vršič, kjer parkiramo. S parkirišča se usmerimo na sprva slabo označeno pot, ki vodi na Mojstrovko in Sleme. Po krajšem vzponu nas pot pripelje do večje skale na kateri opazimo napis Mojstrovka levo. Nadaljujemo desno v smeri Slemenove špice in Hanzove poti na Mojstrovko. pot nas pripelje na preval Vratca (1807m), kjer pridemo na naslednje razpotje.
Tu nadaljujemo po desni poti.
Primernost
Pot je nezahtevna, in traja približno med uro do poldruge ure od parkirišča na Vršiču.
Janez Mihovec