Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Bavarska v Triglavu ...

Freeapproved - Anže Čokl: S plačilom 3,50 EUR je v Triglavskem narodnem parku, edinem parku v Sloveniji, dovoljeno marsikaj.

Tako se nam je dolina Vrat trem nedeljskim pohodnikom 11. avgusta prikazala v vsem svojem blišču (in bedi). Stotine avtomobilov parkiranih na travi, na pašnikih, v gozdu, ob stezicah, ob Aljaževem domu, ob zimski sobi, na poti na Škrlatico, pred, ob in za Šlajmerjevim domom in tudi na dovozih do heli ploščadi. Igra skrivalnic šotorjenj na ustreznih mestih v gozdu, avtodomi ob reki in potočkih, ostanki odprtega ognja, komercialna panoramska letala, ki prdijo in preletavajo vrh Triglava, ponos Slovencev, ter druge narodno-zabavne atrakcije, kar si domačini in tujci lahko privoščijo (le), ko enkrat plačajo listek za parkiranje. Toda pozor! Da ne bi slučajno prikolesarili v Vrata po kakšnih stranpoteh ali pa z jadralnim padalom leteli nad vršaci, kajti to je strahovito škodljivo flori in favni! Najprej plačat listek, potem pa z avtom do klina, če vam potegne - ja potem lahko pa še dlje. Morda vas te dni še ustavi opustošenje plazu izpod Stenarja, a nič zato, kajti tam že dela in čisti poceni azijska delovna sila.

Ko smo se končno prebili v relativen mir brezpotja (kar v resnici to ni več), ki vodi do Stene, smo slišali sebe in počasi vse bolj razločno tudi "varujem, plezam, podri". Vstopili smo opoldne, ker so se službene obveznosti zavlekle do poznega jutra. Džanozo legenda je smer že plezal in se je bežno spominjal izpred nekaj let, ko je prvič vlekel za skalo v Bavarski smeri (IV+, 500 m).
V drugem raztežaju smo šli malček po svoje in si tako za kakšno oceno više raztegnili naše prste. Svežemu alpincu, čigar prva tura v Steni je to bila, je spoznal tudi bridkost slovenske plezarije in krušljivosti skale, ko je skupaj z odkruški zabingljal nad praznino. Tekoče smo šibali naprej in Bavarske je bilo hitro konec.
Druga zgodba je prehod v Nemško in naprej čez Zimmer-Jahnovo poročno peripetijo, ki se vleče ko pasja čreva in ko končno prideš na rob stene, planinarjenja še vedno ni konec ampak se pravzaprav šele zares začne. Zahvaljujoč službenim obveznostim in poznemu vstopu smo lahko ob sestopu opazovali zahajajoče sonce in doživeli lepote, ki jih narava visoko nad zabaviščnim parkom doline Vrat ponuja ...

Skupaj v navezi smo plezali z vrvmi Sterling (Terra Šport) oblečeni v Marmot (Annapurna) in Patagonia Inc. Europe, se podkrepili z Mulebar ploščicami in fotografirali s Canon Europe.

Anže Čokl  

12.08.2013

Anže Čokl - 13.08.13: Zabaviščni park v dolini Vrata in Bavarska smer v Triglavu

Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave

3 komentarjev na članku "Bavarska v Triglavu ..."

Anže Čokl,

Matjaž vašega komentarja ne razumem, sem pa citirani zaključek zaman iskal v dokumentih, kjer so zapisani zaključki in povezave na predstavitve: http://www.lovska-zveza.si/ftp/pdf/Voznje_narava.pdf

Ne glede na predpise in teorijo mi kmečka zdrava pamet pravi, da je vsak še tako moderen avto, ki se pelje po gozdni cesti v Vrata bolj škodljiv za okolje kot kolo na isti cesti na nožni pogon.

Zanimivi so tudi podatki o tem, kdo/kaj in v kakšni meri predstavlja breme za naravno okolje. Govorim seveda o analitičnih izsledkih, ne na pamet - Uradni dokument TNP - Analitična izhodišča, "Tabela 15: Pregled pritiskov in groženj na območju Triglavskega narodnega parka" razkriva sliko, ki bo gotovo še koga presenetila, tako kot je mene.

Oblike rekreacije so razporejeno od najhujše - grožnje/pritiska za naravo - do najmanjše:

1. Planinstvo = 144

2. Vodne rekreacijske aktivnosti = 36

3. Turno smučanje = 6

4. Plezanje po zaledenelih slapovih = 6

5. Vožnja v naravnem okolju = 6

6. Jadralno padalstvo = 4

7. Kolesarjenje = 2

Z zgornjih podatkov pa bo gotovo vsak videl tisto, kar mu pač najbolj paše, ampak če si priznamo ali ne (sam se najdem v 5 od 7 omenjenih aktivnosti, tudi pod 1.) se največ rezerv da najti pod točko 1 in ne 6. ali 7., ki so pogosto "vroče teme".

Verjetno pa bi se marsikdo strinjal v tem , da bi bilo (zavoljo narave) dolino Vrata smotrno zapret za motoriziran promet in namesto pobiranja parkirnine v osrčju Triglavskega narodnega parka ta isti znesek nameniti za uvedbo avtobusa (lahko npr. na plin) ter vizavi še (za uporabnika brezplačno) izposojo koles za prevoz do npr. Aljaževega doma. Pa četudi je to samo v glavni sezoni, ko je dolina najbolj obremenjena s prometom.


Boris Štupar,

Objava je popravljena - dopisovanje Savenc - Čokl

/objave/boris_/sirob2/ACzabaviscnipark1308201305.jpg


Matjaž Novak,

Anže, glede tvojega padala in bicikla je stališče PZS, podano na posvetu o problematiki voženj v naravnem okolju z 20.06.2013, citiram: »Prehiter je razvoj tehnike, da bi vedeli že vnaprej kakšni so vsi možni učinki na naravno okolje.« Konec citata.

Omenjeno stališče je bilo podano v zvezi z »novimi« športi kot so gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo…

Na omenjenem posvetu s strani PZS ni bilo govora o po moji oceni precej množičnem pojavu, ko se planinci radi zapeljemo z jeklenimi konjički do zadnje jase. Ugibam da mogoče zato, ker so učinki gorskega avtomobilizma na naravno okolje že poznani.

Matjaž Novak

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46124

Novosti