Boris Štupar 17.08.2012 07:29 2082 0

Desni bok Deske z novim vstopom

Med Grintovci: Samotne poti nad Lučko Belo - šesti del.

Deska s svojimi stenami je dolgo ostajala neprivlačna za plezalce. Kljub temu je vzhodna stena že pred drugo svetovno vojno doživela obisk. Potem so jo obiskali tudi jamarji, ki so pregledali zanimive rove. Del med žlebom in prehodom, čez katerega se pne neoznačena steza, je razčlenjen tako, da se ga da plezati v več variantah (eno od teh sva z Genadijem in lavinskima psičkama plezala za trening, prav tako pozimi zalit žleb) …

Na severozahodno in zahodno stran se dviga do dobrih sto metrov visoka, razčlenjena in krepko razvlečena stena. Slemenitev je enaka kot pri sosednjih gorah. K sreči pa obisk ljudi v teh koncih ne dosega popularnosti »sosed in sosedov«. Zanimivo, da je ta odmaknjenost tudi malo zamešala poimenovanja posameznih vršacev in neizrazitih vrhov. Tako so dodani opisi za dve preplezani smeri tudi v Planinskem vestniku …

Stara pot, ki mimo Bržiča (Lučkega) zavije levo in potem prečno razdeli v dve stopnji že tako ali tako razdeljeni skalni stopnji, je po svoje vplivala na to, da je stena končno »zaživela«. V obeh stenah SZ in Z je sedaj že nekaj smeri (nekoč bomo dodali opise tudi za te). V soboto, 11. avgusta 2012, pa smo Desnemu boku (GV), ki sta ga Genadij in Vilo preplezala pred trinajstimi leti, dodali še nov začetek, ki poteka po spodnji stopnji zahodne stene. Po dostopu z Grofovega štanta, smo preplezali grapo, v kateri je nekaj plezanja (IV) v začetnem skoku, nato pa le poplezamo do poti (dva raztežaja). Seveda je potem na izbiro … mi smo po nekaj desetih metrih zavili v skalni steber – Desni bok, ki loči steni. Genadij in Vilo sta se komajda spominjala poteka … pa še za pogovoriti se je bilo precej, tako da smo uživali v dnevu, ko je tudi vročina prizanesla!