Polet.si, Poletov potep - Janez Mihovec: Pohod na Tosc. Ena najbolj običajnih poti na Triglav je tista s Pokljuke.
Je bistveno daljša od tiste iz doline Vrat preko Praga, a zato toliko bolj zanimiva. Ob biatlonskem stadionu se sprehodimo mimo vlečnic pod Viševnikom in se potepemo v širne gozdove Pokljuke. Kar nekaj časa hodimo brez posebnega razgleda, potem pa se gozd razpre in ugledamo Spodnje Bohinjske gore, daleč stran na drugi strani doline Save Bohinjke. Globoko pod nami se v jutranjem hladu v praktično popolni idili prebuja planina Konjščica na kateri se mirno paso številne krave. Čeprav prečkamo pobočja Viševnika prav nad njo, tokrat planina ni naš cilj.
Prav kmalu nas čaka prvo presenečenje. Gore Ablance, Velikega, Malega Draškega vrha in Viševnika tvorijo praktično zaprt kotel. Dno tega kotla pa je popolnoma ravno in v celoti poraslo s travnikom. V času obsežnih in dolgotrajnih padavin z gora pritečejo številni potoki in ravnino poplavijo. Na tem mestu nastane občasno jezero, ki proti Konjščici odteče preko ponora na južni strani ravnine. Zaradi te lastnosti je gorski travnik dobil tudi svojevrstno ime: Jezerca.
Iz tega kotla je možen prehod le preko visoki prelazov Srenjskega na desni in Studorskega na levi strani. Studorski prelaz je po svoje neke vrste križišče. Leži med slikovito Ablanco in Velikim Draškim vrhom in preko njega vodi pot do Vodnikove koče. Prečkati moramo širna pobočja Draškega vrha in se na drugi strani srečamo s potjo, ki pripelje iz Doline Voj. Tu zapustimo široko markirano pot proti Triglavu in se po drobni stezici usmerimo na desno. Po neskončnih travnatih pobočjih se vedno bolj dvigamo po pobočjih Tosca. Gora sama po sebi ni kaj posebej zanimiva. Posebej ne na tej strani. Precej lepša je iz doline Krme, kjer tvori orjaško, tisoč metrov visoko navpično steno. Na južni strani pa hodimo in hodimo in ko se pobočje konča, pridemo na precej obsežno visokogorsko planoto. Sam vrh je pravzaprav nepomemben kucelj na severovzhodni strani.
Vendar je tisto kar velja razgled. Tosc nas pripelje v neposredno bližino Triglava na nasprotni strani zatrepa Krme. Mogočna gora se preko gorskih pašnikov strmo dviga v obliki troglave pošasti. Razgled tako skorajda ne bi mogel biti lepši. Na tej visokogorski planoti se je v zavetju našla zaplata rodovitne zemlje in tako je skoraj na višini 2200 metrov travnik gorskega cvetja na katerem se pasejo ovce.
Človek bi jim kar po malem zavidal. Daleč stran so od zemeljskih problemov, ki jih imamo ljudje spodaj v dolini. Ves čas so na svežem zraku, nad prehrano bi bil navdušen vsak pripadnik bio prehrane. Družba drugih kolegic je ves čas na razpolago, za povrh pa ni nobenega pastirja in njegovega psa, ki bi ti ves čas ukazoval kaj moraš in česa ne smeš početi. Vsa ta idila ima le eno napako. V času neviht se ovce v strahu zatečejo v skupino. Med njihovimi volnatimi hrbti prihaja do trenja in s tem do električnega naboja. Družba je običajno krasna stvar, vendar pa se v takih primerih izkaže za usodno, na kar opozarjajo ostanki na tričetrt razpadlega ovčjega trupla v bližini. Strele znajo biti neusmiljene.
Na vrhu si vzamemo čas za razgled po okolici. Na jug je to razgled na Karavanke in Kamniško Savinjske Alpe, pa še na Snežnik je v daljavi, že skorajda na morju. V druge smeri pa je pogled na osrednje Julijske Alpe. Tja od Gornjih Pokljuških planin preko Ogradov, Kanjavca in Triglava pa tja do Rjavine.
Človeku je kar nekako žal, da se je potrebno vrniti v civilizacijo. Pa ni druge. Vsak dan ima vsak od nas svojo novo bitko.
Dostop (vir: www.hribi.net): Z avtoceste Ljubljana - Jesenice se usmerimo na izvoz Lesce in cesti naprej sledimo proti Bledu. Na Bledu pa nas pri semaforju oznake za Pokljuko usmerijo desno. Naprej se peljemo skozi Gorje in mimo opuščenega smučišča Zatrnik do Rudnega polja na Pokljuki (veliko parkirišče, vojašnica in strelišče). Od tu nadaljujemo naravnost po makadamski cesti, ki nas nekoliko naprej pripelje do križišča, kjer nadaljujemo desno (levo Uskovnica). Tej cesti nato sledimo do parkirišča na koncu ceste (v bližini so planinske oznake za planino Konjščica).