G-L vprašuje, Domen Škofic odgovarja / Za dopolnitev pa še prevod zapisa The call of nature iz njegovega bloga na Planet Grimpe
G-L: Za Water world si izjavil, da je to tvoja druga najtežja 9a. Katera je bila najtežja?
Domen: V svoji karieri sem poskusil že veliko smeri z oceno 9a in tudi težje, šest sem jih tudi preplezal, kljub temu pa Sanjski par extension v Mišji peči ostaja moja daleč najtežja smer.
G-L: Kaj se je zgodilo v zadnjih nekaj mesecih, ko si preplezal štiri smeri z oceno 9a?
Domen: Ko sem po dolgi tekmovalni sezoni brez plezanja v skali sorazmerno hitro uspel v Sanjskem paru, se je želja po skalnem plezanju le še povečala. Komaj čakam, da grem v skalo. Na srečo sem imel Španijo že v planu in oba tamkajšnja 9a sta bila posledica uživanja v počitku po tekmovalni sezoni. Škoda je bilo, da sem lahko ostal le tri tedne. Ravno sem se navadil skale, pa sem moral domov.
G-L: Menda noben Slovenec še ni preplezal toliko smeri težavnosti 9a, kot si jih ti pri dvajsetih letih.
Domen: Marej Sova je bil najuspešnejši do konca leta 2013 s tremi smermi te težavnosti.
Kaj pa vem, enostavno uživam v plezanju težkih smeri v skali. Vsekakor pa proučevanje statistike ni zadeva s katero bi se ukvarjal.
G-L: Sedaj treniraš predvsem balvansko plezanje. Kako se ti to odraža na plezanju težavnosti?
Domen: Očitno mi ne škoduje. Počutim se močnega, na vzdržljivosti pa se mi tudi ne pozna veliko. Water world ima okrog sto gibov kar je za dve smeri tekme svetovnega pokala in to mi povečuje zaupanje v moj način dela. Predvsem pa se pri dvajsetih letih nočem ukvarjati s specializacijo. V otroštvu sem se sicer bolj posvečal težavnostnemu plezanju, v svetovnem pokalu pa hitro spoznaš, da pridejo tudi gibi zelo balvanske narave. Če želiš na vrh, moraš biti kompleten plezalec.
G-L: Tvoj cilj je torej tekmovati v težavnostnem in balvanskem plezanju?
Domen: Da. Zraven pa seveda čim več plezati v skali. Edini problem je čas. Tekem je veliko in če se za nastope kvalificiraš, je težko uspešno nastopati na vseh. Vedno se postavlja vprašanje regeneracije in nujnega treninga za vzdrževanje forme. Pretiravanje v mladosti se lahko maščuje kasneje. Potem pa je tu seveda še skalno plezanje, za katerega po tej logiki ostane le druga polovica decembra in prvi trije meseci v letu.
Včasih se prileže še kakšen dan balvaniranja v naravi in časa hitro zmanjka.
G-L: Dve leti zapored si plezalec leta v Sloveniji. Kaj ti pomeni to?
Domen: Konkurenca v Sloveniji je močna. Dobiti ta naziv ni enostavno. Bi bilo pa zgrešeno, če bi plezal zaradi medalj, pokalov in nazivov. Plezanje je način življenja. Ko si enkrat zastaviš cilj, da boš prišel na vrh, je ta cilj treba poskusiti doseči. Če ne gre prvič, poskusiš tolikokrat, kot je potrebno za uspeh. Prava nagrada je zadovoljstvo, ko dosežeš vrh.
G-L: Kakšni so cilji za leto 2014?
Domen: V tekmovalnem smislu je cilj zelo preprost. Želim stopiti še korak naprej proti najboljšim v težavnostnem plezanju in se priključiti najboljšim v balvanskem plezanju. Zanima me celotna slika, ne pa posamični rezultati. V skali je cilj spreplezati še veliko težkih smeri, seveda pa si najbolj želim končno preplezati kakšen 9a+ ali 9b. Vem, da sem sposoben le čas si bo treba vzeti.
G-L: Tvoj prvi 9a je bil posnet in objavljen na spletu. Ali bomo videli še kakšen posnetek?
Domen: Ko sem preplezal Martina Krpana, sta me v Osp vozila še starša. Sedaj imam izpit in se vozim sam. Tako snemalca in fotografa nimam vedno s seboj. Water world je bil strokovno posnet in ta posnetek bo objavljen, ko bo pripravljen. Sicer pa imam svoj blog in na njem se da izvedeti večino novosti.
THE CALL OF NATURE
Poenostavljen prevod: KLIC NARAVE
Domen Škofic: Treningi na umetnih stenah potekajo odlično in čutim stalen napredek, vendar pa me je lepo vreme zvabilo v naravna plezališča.
Počasi spreminjam poudarek treninga z balvaniranja na težavnost, zato sem se odločil le za obisk sten na štrik. Nekaj dni sem bil v dobrem starem Ospu, en dan pa sem uspel priti tudi do Kotečnika, ki ga nisem obiskal že sedem let. Seveda me je vleklo v težke smeri.
Najprej sem prebil en dan v Ospu, da bi opravil z nepreplezanimi smermi v Pajkovi strehi pod veliko steno. Vse tamkajšnje smeri so vzdržljivostne pošasti in bilo me je resno strah, da me bo noro navilo, saj sem tri mesece plezal le v problemih z manj kot desetimi gibi. Strah je bil očitno odveč, saj sem z lahkoto opravil z Osapsko pošatjo, ki ima 120 gibov. To smer z oceno 8c sem preplezal v drugem poskusu.
Nato sem se lotil nove super težke smeri z imenom Water world avtorja Klemena Bečana. Opremil jo je pred dvema letoma, preplezal pa pred kratkim. Bil sem osupel nad edinstvenostjo te smeri - norimi gibi raznih tipov. Vedel sem, da se bom vrnil in opravil z njo.
Nekaj dni kasneje sem se po dolgih letih znašel v Kotečniku. Vse težke smeri so bile nedotaknjena, saj sem ob zadnjem obisku plezal še v rangu od 7b do 8a. V enem dnevu sem opravil s tremi smermi težavnosti 8b (eno na pogled) in z najlepšo 8c (do sedaj) z imenom Iluzija. Škoda, da je trajalo le en dan, saj sem komaj začel. Res sem užival in moram se čim prej vrniti, da opravim še z ostalimi smermi. Kdor pride plezat v Slovenijo, mora obiskati ta kraj, saj ima svoj čar.
Vrnitev v jamo v Ospu je bila neizogibna – treba je bilo dokančati začeto. Water world je bila Edina nedokončana smer v jami, zato je bila naloga jasna. Smer se začne s 30 težkimi gibi brez počitka le s priložnostmi za namakanje rok. Ta del zaključiš z manjšim skokom in za nagrado dobiš počitek brez uporabe rok. Temu sledi še 30 metrov plezanja težavnosti od 8a do 8a+. Cela smer je dolga 50 m in ima sto gibov. Potreboval sem 11 poskusov, da sem opravil s to pošastjo. Po mojem mnenju je najboljša in definitivno najtežja smer v jami. Potrjujem težavnost 9a, saj je to moja druga najtežja smer po Sanjskem paru. To je moja šesta smer 9a in komaj čakam, da si najdem novo žrtev.
V nekaj dneh plezanja v naravi sem uspel preplezati: 9a Water world | 8c Osapska pošast
8c Iluzija | 8b Divja Brina (NP) | 8b Adrenalin | 8b Tamavček
Vreme se sedaj slabša in to je čas, da se vrnem k plastiki in naredim malo domače naloge!