Dnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Najsi si bo fenska otoplitev ali ohladitev - med tem, ko "se dogaja" je bolje, da smo v dolini. Sicer nas lahko zajamejo padavine in oblaki (megla) ali pa nas, sicer v lepem vremenu, odpihne kot je bilo temu minule dni.
Uresničila se je naša napoved iz preteklega tedna, saj smo na začetku tega tedna v resnici skočili iz zapoznelega babjega poletja v konec (namesto v sredino) jeseni. V gorah pa je prvi snežni poprh, ki bo zaradi mraza vztrajal še naslednjih nekaj dni, poskrbel za višinsko zimsko kuliso. Ponedeljkova ohladitev je bila bolj podobna poletnemu prehodu fronte z nevihtami, le da so ostale trde padavine pri sodri. Vendarle oktobra tla niso več tako segreta, pa čeprav so še minuli teden na osojni strani Alp padali temperaturni rekordi, za kar je poskrbel fen.
| |
 |
|
| |
Tudi listje nad planino Bukovec na Bovškem je pripravljeno za jesenski drevesni »striptiz«. (Foto: Miha Pavšek) |
|
V Nemčiji, na območju dežele Baden-Württemberg, so zabeležili vroč dan. S 30,9 stopinje Celzija je padel celo nemški oktobrski rekord za najvišjo dnevno temperaturo zraka. Istovrstne rekorde so zabeležile tudi številne avstrijske opazovalne postaje, na primer v smučarsko znanem Kitzbühelu (25,9; prej 25,2 stopinje Celzija), v Innsbrucku in tudi dunajska postaja v središču mesta. Fen, ki ga je včeraj in predvčerajšnjim "pihnil" na sončni strani Alp, pa je iz drugačnega testa. Kot ste lahko občutili na lastni koži, zlasti prebivalci ob vznožju Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, se pri našem fenu ni bati visokih temperatur.
Na kateri strani ovire je pa vaš fen?
Oba omenjena fena sta si podobna predvsem po tem, da sušita ozračje, pri čemer sta nastanka obeh zelo različna. Naš fen je suh in hladen, "onkrajalpski" pa malo manj suh in precej bolj topel. Zanimivo je, da je pri nastanku fena najpomembnejše dogajanje na drugi oziroma privetrni strani gorske pregrade. Naš fen nastaja v anticiklonu in prinaša lepo vreme, vsaj za nekaj dni prežene tudi nadležno kotlinsko-dolinsko meglo. "Germanski" fen ciklonskega porekla pa oznanja poslabšanje vremena. Pomembna razlika pri obeh fenih je lastnost dvigajoče se oziroma dvignjene zračne mase prek gorske "ovire" na njeni privetrni strani. Pri ciklonskem fenu se dvigajo vlažne zračne gmote, pri čemer se jim vlaga še povečuje. V primeru anticiklonskega fena pa ima gorska pregrada vlogo jezu, prek katerega se hladen in težji zrak z večjih nadmorskih višin spušča po gorskih pobočjih proti vznožjem in še nekoliko dlje, kjer pa hitro omaga. Pri tovrstnem fenu je pomembna tudi usmeritev slemen oziroma grebenov.
"Zasoljeni" fen
Bližje pravemu kotu (90 stopinj) zadenejo višinski zračni tokovi ob pregrado na privetrni strani, bolj bo pihalo ob vznožju na odvetrni strani. Pri tem so poleg meteoroloških značilnosti zračnih mas na različnih višinah v troposferi "na tleh" pomembne tudi izglajenost, izoblikovanost, poraščenost in dolžina pobočij. Zdi se, da je prav alpska smer slemenitve (zahod-vzhod) tista, ki je najugodnejša za nastanek najmočnejšega fenskega vetra. Naš fen po sunkovitosti zelo spominja na burjo (kot bi zlivali po pobočju vodo…), kar ne čudi, saj je po nastanku zelo podoben anticiklonalni burji. Močnejše fenske vetrove ciklonskega porekla pa poznamo predvsem v dolinah na severni strani Alp, še posebno na zožitvah teh dolin. Vrnimo se k našemu fenu, ki bo sicer v prihodnjih dneh postopoma oslabel in ponehal, ostal pa bo hladen zrak, ki ga je prinesel. Kaže, da bodo prihodnji teden povprečne srednje dnevne temperature kar za 4 do 6 stopinj Celzija prenizke glede na dolgoletno povprečje. Glede na to, da je bila prva oktobrska dekada v večjem delu Slovenije za več kot 3 stopinje Celzije pretopla, smo res priče pravemu "mrzlotnemu" šoku. In ko se enkrat v taki zračni masi ob jasnem vremenu unese še veter, je čas za prvo jesensko slano.
Miha Pavšek