Gorenjski Glas - Alenka Brun: Prejšnji konec tedna je Slovenski planinski muzej v Mojstrani predpremierno predstavil zadnji dokumentarni film iz serije Velikani Himalaje ...
... z naslovom Anapurna Gora preizkušenj. Z njim TV Slovenija sklepa serijo, ki so jo začeli ustvarjati leta 2005.
V osmih letih je nastalo štirinajst dokumentarnih filmov, ki slovensko osvajanje najvišjih vrhov Himalaje predstavljajo z živo besedo in podobo. Gre za zapis dosežkov in vzponov, razočaranj in tragedij, legend, s katerimi se slovenski alpinisti postavljajo ob bok vrhunskim svetovnim dosežkom, česar so se v svojih govorih na predpremieri dotaknili tako predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, urednica izobraževalnega programa Televizije Slovenija Aleša Valič ter alpinist in strokovni sodelavec pri projektu Viki Grošelj. »Štirinajst filmov je kar epska serija za naše razmere. Zbiranje gradiva, dokumentacije, zgodb, vzame precej časa. Na koncu pa je film tudi dokument za nadaljnje rodove,« je še dodala Valičeva.
V do zadnjega kotička polni dvorani Slovenskega planinskega muzeja je prisotne pozdravil vodja muzeja Miro Eržen, med publiko pa smo videli tudi ustvarjalce filma: scenaristko Nušo Ekar, režiserja Boža Grlja, brata Karničar – Dava in Drejca, zakonca Marijo in Andreja Štremfelj, generalnega direktorja RTV Slovenija Marka Fillija, nekdanjega predsednika Planinske zveze Slovenije Francija Ekarja, starosto slovenskega alpinizma Toneta Škarjo, generalnega sekretarja pri Olimpijskem komiteju Slovenije Toneta Jagodica, legendo slovenskega športa Mira Cerarja starejšega, prisoten je bil tudi kranjskogorski župan Jure Žerjav. Po končani filmski projekciji se je Miro Eržen še posebej zahvalil za sodelovanje in jima ob tej priložnosti v imenu Slovenskega planinskega muzeja izročil bronasti plaketi: slikarju, alpinistu in gorskem reševalcu Cenetu Griljcu, katerega slike osemtisočakov so razstavljene v avli muzeja in jih je slikar muzeju tudi podaril; in sicer odsotni Dušici Kunaver, soprogi pokojnega alpinista Aleša Kunaverja, ki izredno lepo skrbi za ohranjanje alpinistične dediščine pokojnega moža – njegova zapuščina je velika – in se ji zahvaljuje za pripravljenost, da jo odstopi Slovenskemu planinskemu muzeju.
Dokumentarni film pripoveduje zgodbo o Anapurni, o njeni nevarni naravi, o Anapurni I, ki so ga med vsemi osemtisočaki leta 1950 najprej osvojili Francozi, je pa tudi zadnji osemtisočak, ki smo ga osvojili Slovenci.
Ustvarjalci filma poskušajo gledalcu približati sliko osemtisočaka Anapurne skozi osebne zgodbe, doživljanja akterjev vzponov in uspehov. V filmu se te zgodbe prepletajo tudi z vsakodnevnim življenjem ljudi, ki nastopajo v njem. Brata Karničar sta se zapisala v spomin zaradi svojega smučarskega podviga na gori; Andrej Štremfelj pripoveduje, kako se je jeseni 1983 slovenska odprava na Anapurno odpravila z grenkim bremenom, saj se idejni oče odprave Nejc Zaplotnik istega leta spomladi smrtno ponesrečil pod Manaslujem. Dokumentarec nosi tudi čustveno noto, h kateri zagotovo prispevata že pokojna Tomaž Humar in Slavko Svetičič. Sploh Humarjeva človeška narava in njegova posebna trma sta leta 2007 poskrbeli, da mu je uspel prvenstveni solo vzpon v vsej zgodovini južne stene osemtisočaka. Janko Oprešnik v eni svojih izjav, zroč predse, v filmu pove: » … dobiš večje spoštovanje kot do vseh drugih hribov … Nor hrib, nor hrib … Nora gora.«
Alenka Brun