Večer v nedeljo: Po zvončke k nam tudi Japonci / S kolesom do Areha
Po zvončke k nam tudi Japonci
Tatjana Vrbnjak: Ne le trganje, tudi preveč zagreto občudovanje lahko škodi gorskim rožam: nekateri v želji po dobrem posnetku ene cvetlice pohodijo pet drugih.
Za Slovenijo velja, da so na udaru predvsem travniške vrste rastlin. Kako pa je zrastlinami v gorah? V hribih pač radi opazujemo cvetje. Drobne nežne rožice, ki rastejo iz skalnih razpok, pa tiste, ki naš pogled pritegnejo nekoliko nižje, na travnikih in planinah, večine planincev ne pustijo ravnodušnih. Nemalokrat se do nekaterih redkih lepotic celo namensko odpravimo, ko cvetijo.
Najbolj ogrožena je alpska možina
"V visokogorju je stanje relativno v redu, lokalno so lahko izpostavljene kakšne vrste, ki rastejo iz skalnih razpok - denimo v primeru, da je na območju neke atraktivne plezalne smeri nahajališče redke vrste rastlin. Na Kozjanskem smo imeli tak primer, ko si je tako društvo za treniranje, plezanje izbralo prav skalno steno, v kateri raste bavarska popkoresa - tam raste samo v tisti steni. No, alpinisti so večinoma dovzetni za varovanje narave in smo situacijo takoj rešili. Večji problem vidim v tem, da se planine zaraščajo - namesto košnje je tam zdaj paša ali pa niti ta ne. Najbolj ogrožena je alpska možina - opuščanje košnje na planinah in zaraščanje jo je pregnalo, pa tudi nabiranje," pravi Dušan Klenovšek, biolog v kozjanskem krajinskem parku in predavatelj na tečajih, ki jih Planinska zveza Slovenije organizira za varuhe gorske narave.
Kako je s planiko, simbolom planinstva? "Planika, ki je najbolj znana planinska roža, ni ogrožena: naravnih virov ogrožanja ni, ker raste nad ruševjem, kot simbol planinstva in hribov pa je tudi tako močno ukoreninjena v zavest obiskovalcev planin, da imamo do nje etični, moralni odnos, in to jo varuje," pravi Klenovšek.
Skratka - tako kot se zganemo pri planiki, če vidimo, da bi jo kdo rad utrgal, bi se morali zganiti pri vseh drugih planinskih rožah ... Koliko je seznam zavarovanih planinskih rož dejansko aktualen? "Nekatere bi zlahka dali z liste, a bi jih morda prav zato, ker niso več zavarovane, nekateri ponovno začeli trgati," je dejal Klenovšek.
Narcise na Golici, velikonočnice na Boču hodimo množično občudovat. Pa s takim množičnim ogledovanjem planinskega cvetja temu ne delamo škode? "Na Golici je narcis v takem številu, da množični obisk 'preživijo'. Pri velikonočnici pa je problem, ker jo ljudje želijo fotografirati čisto od blizu in ob tem pozabijo na vse - za takšne tudi ograja ni ovira. Velikokrat tudi pri ljubiteljih orhidej opazim, da hočejo slikati eno orhidejo, hkrati pa povsem nezavedno ob tem pohodijo pet drugih ... Drugi problem je, da hočejo imeti nekateri planinske rože tudi na svojem vrtu ali v skalnjaku in jih zato izkopavajo."
Živa straža na Lovrencu
Tak primer je nahajališče Cluzijevega svišča na Lovrencu v bližini Lisce, razlaga sogovornik: tabla, da gre za zaščiteno rastlino, ni bila dovolj, postavili so ograjo, a tudi ta za nekatere ni ovira, zato je na Lovrencu med cvetenjem živa straža.
"Pa ljudje še vseeno gredo zgodaj zjutraj in pozno zvečer do tja in izkopavajo rastline - vidijo se luknjice. Kaj storiti? Eno od možnosti vidim v tem, da bi nekdo, ki upravlja tako redko rastišče, kak domačin, vzgajal oziroma gojil to rastlino in jo po sprejemljivi ceni v bližini rastišča prodajal obiskovalcem, ki si jo želijo imeti doma. Zakonodaja tej ideji ne stoji na poti, prej vidim problem v pomanjkanju podjetnosti, samozavesti," razloži Klenovšek.
Ob tem opozori, da so zvončki, telohi, ki jih imamo za samoumevne, v nemško in angleško govorečih deželah milijonski posli. "Ravno letos me je kolegica opozorila, da se na spletu neki Anglež hvali, kako hodi v Slovenijo nabirat telohe in zvončke (ki jih sploh ne bi smel nabirati, a nihče ga ne kaznuje, v Sloveniji za to še nihče ni bil kaznovan), jih v svoji vrtnariji razmnožuje in prodaja. Za teloh navaja, da ga je našel v Podsredi - torej ga je nabral v Kozjanskem parku, kar je prepovedano -, in ga prodaja po devet funtov in pol," pravi Klenovšek in doda, da ravno pripravljajo akcijo, da bi to skušali omejiti ... "Lahko bi nekaj slovenskih firm z dovoljenji, pod določenimi pogoji vzgajalo zvončke, telohe in bi bilo to morda deset, 20, 50 delovnih mest in še država bi davek pobrala," razmišlja.
Ta Anglež ni edini, ki si prosto postreže z našimi rožicami. "Po zvončke, telohe, orhideje hodijo k nam," je ogorčen Klenovšek, "tudi Japonci, Avstrijci, Nemci z avtobusi."
Arnika izginja
Problem je lahko nenasitno nabiranje rastlin za čaje, zelišča. "Pravih zeliščarjev je v naravi malo, saj resni zeliščarji rastline gojijo," odgovarja Klenovšek, pri občasnih nabiralcih pa opaža, da pogosto nabirajo več kot potrebujejo.
"Primer vrste, ki zaradi nabiranja izginja, je arnika. Ta je zavarovana, dovoljeno si jo je nabrati za osebno rabo - en šopek. Za večje količine je treba pridobiti dovoljenje, a teh ni izdanih. Lani sem na Ribniški koči na Pohorju predaval varuhom gorske narave in so mi domači planinci povedali, da neki par vsako leto nabira enornme količine arnike - verjetno brez dovoljenja, pa da sta osorna, če se jima kaj reče ... V takem primeru se nabiralca vpraša, ali ima dovoljenje - tega bi moral imeti s seboj, lahko pa se ga tudi od daleč fotografira in pokliče policijo, ki mora odreagirati, saj gre za kršenje zakonov."
Neprimeren odnos do gorskih rastlin lahko prepreči predvsem zavzetost ljudi. "Predvsem moramo biti pozorni varuhi gorske narave, gorska straža, pa tudi navadni planinci - če nekdo nabira rože, ga ima vsakdo pravico opozoriti, ne nazadnje tudi poklicati policijo, če nabira zavarovane rastline. A prijav zaradi rožic pri nas ni, raje zamižimo."
Tatjana Vrbnjak
S kolesom do Areha
Prireditev S kolesom na Areh ima že dolgoletno tradicijo. Letošnja se bo začela danes, 1. junija, in bo trajala do oktobra. Na Areh lahko kolesarite z več smeri, prireditelji priporočajo štiri: iz Frama (vpisno mesto je v okrepčevalnici Turner), iz Hoč (vpisno mesto je v Motelu & gostilni Divjak in GO-IN-Baru Hoče), iz Zgornjega Radvanja (vpisno mesto je v Baru Gojzer pri Pohorski vzpenjači) in iz Ruš (vpisno mesto je v Baru Lobnica - Šmidhofer). Na vpisnih mestih dobite kontrolni kartonček, ki stane 5 evrov, kolesarite pa lahko katerikoli dan. Podrobnejše informacije daje vodja prireditve Miro Breg po telefonu (02) 420 00 84 ali 031 482 199. (UK)
Foto: Igor Napast