Helena Plahuta 01.06.2014 18:29 3523 0

Struška - Belska planina

Majda Gašperin: Na Belski planini pa rožce cveto …

Pomlad je res lepa. Tokrat začneva pri domu Trilobit. Ob prijetni spremljavi ptičkov nama pot hitro mine. Na planini Seča je že vse ozelenelo, snega ni več. Le veter, ki je privihral s Koroške, je pričel svoj mrzli ples. Ob mejnih kamnih, po stari graničarski poti, se vzpenjava proti Velikemu vrhu. Povsod, kjer lahko zemljo ogreje sonček cvetijo avriklji, encijani in druge rožice. Lepa je ta pot, z razgledi na vse strani. Tudi na vrhu je že nekaj rož. Po pobočju proti koči pa je zemlja še mrzla. Snega v grapi je še veliko. Malo pred kočo na Svečici pa se prične. Cvetijo narcise, avriklji, encijani, svišči in še mnogo drugih rožic. Lepo je, kakor vsako pomlad. Tudi zadaj za kočo in pri bazenu za napajanje živine je vse polno rožic. Mislim pa, da jih je manj, kakor lani. No mogoče je to šele začetek in bodo cvetele malo kasneje. Tam je vedno tako. Ko jih pri koči ni več, pričnejo cveteti višje. Vse tja do Velikega vrha na grebenu Struške.

Kar veliko pohodnikov je prišlo pogledat, če je ta planinski raj že vzcvetel. Tudi nekaj znancev sem srečala. Lepote cvetočega cvetja ni zasenčil mraz, niti temni oblaki, ki so se zgrinjali nad Struško.

Pa sva morale s psičko Iro zapustiti cvetočo planino. Še dolgo pot sva imele do doline. Kar čez Mavre in cvetoče travnike sva jo ubrale. V dolini pa se je ulilo iz neba. Tam nad Srednjico in Kamnitnikom je bilo vse črno. Ja, rana ura, zlata ura, tega se vedno držim …

Majda Gašperin