Revija Slovenska vojska - Nataša Oblak: Pred časom se je v slovenskem prostoru pojavila novica, da bo zaradi Uredbe o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva, ...
... ki sta jo sprejela Evropski parlament in Evropski svet leta 2008, njen cilj pa je predvsem določiti in ohranjati visoko enotno stopnjo varnosti civilnega letalstva v Evropi, prišlo do sprememb pri helikopterski nujni medicinski pomoči ob uporabi vojaških in policijskih helikopterjev. Pojavila se je skrb, da od oktobra državni zrakoplovi ne bodo mogli več opravljati medbolnišničnih prevozov, prevozov inkubatorjev in cestnega ter gorskega reševanja. O omenjeni problematiki smo govorili z Vojkom Urlepom, Brankom Rekom in Jožetom Slano.
Da bi prilagodili izvajanje HNMP in gorskega reševanja zahtavam uredbe EU, so se začele aktivnosti, v katerih sodelujejo pristojna ministrstva in agencija, in sicer Ministrstvo za zdravje kot nosilec dejavnosti NMP oziroma HNMP, ministrstvi za notranje zadeve in obrambo kot izvajalca helikopterskih prevozov, ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Javna agencija za civilno letalstvo RS, so sporočili na spletnih straneh Ministrstva za zdravje 7. maja 2014. V nadaljevanju so zapisali, da so bili v okviru usklajevanj preverjeni in ocenjeni trenutno izvajanje letalskih operacij v okviru obstoječega sistema in možnosti izvajanja letalskih operacij z državnimi zrakoplovi tudi po začetku veljave uredbe. Ta namreč v drugem odstavku 1. člena določa, da se glede policijskih in vojaških helikopterjev uredba ne uporablja, kadar so proizvodi, deli, naprave, osebje in organizacije uporabljeni v vojaških, carinskih, policijskih, iskalnih, reševalnih ter gasilskih dejavnostih, dejavnostih obalnih služb ali podobnih dejavnostih in službah. Kot je zapisano, to pomeni, da se lahko gorsko reševanje in iskanje ponesrečencev nadaljujeta v takšni obliki, kot je bilo veljavno do zdaj.
Pravilnik v zadnjem usklajevanju
»Uredba je jasna in predpisuje, kako mora biti helikopter opremljen, kako mora biti usposobljena posadka in kakšno dovoljenje mora imeti za izvajanje operacij, pri čemer ni odstopanj, « poudari namestnik načelnika vojaškega letalskega organa Vojko Urlep, ki vodi pogajanja v imenu Ministrstva za obrambo. »Evropska EASA skrbi za pravni red civilnega letalstva. Za delovanje državnih zrakoplovov, h katerim spadajo policijski, vojaški in carinski, če jih država ima, ureja država, zato se EASA ne more vmešati in predpisovati, kaj naj država z njimi dela. Vojaški in policijski zrakoplovi sodelujejo pri helikopterski nujni medicinski pomoči oziroma HNMP, poleg tega pa tudi pri gorskem reševanju, ki spada v sistem zaščite in reševanja oziroma po angleško search and rescue. Problem, ki ga vidim, je v tem, da je uredba EU v veljavi, predpis, ki bi urejal to področje, pa je še v usklajevanju. «
Kot opozarja, je treba v pravilniku posebej napisati pravila, po katerih bosta Slovenska vojska in Policija še naprej opravljali nujne helikopterske medicinske prevoze. »Kdo opravlja helikoptersko nujno medicinsko pomoč in helikoptersko gorsko reševanje, urejata Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Zakon o nujni medicinski pomoči. Odločitev, kdo bo opravljal tovrstna reševanja, je suverena odločitev države,« ob tem poudari Jože Slana.
»Če bi se Republika Slovenija odločila za koncesijo, bi moral tisti, ki bi to delal, pridobiti vse listine in certifikate pristojne Agencije za civilno letalstvo ter tudi tiste, ki jih zahtevajo evropski predpisi.« Kot je dejal, v Sloveniji od uveljavitve evropske uredbe nismo imeli potrebnega izvedbenega predpisa, saj »ko smo popravljali predpise, nismo računali tudi na državne zrakoplove, zdaj pa so na Ministrstvu za infrastrukturo skupaj z drugimi pristojnimi ministrstvi in agencijo pripravili pravilnik, ki bo omogočil, da Slovenska vojska in Policija še naprej opravljata to dejavnost«. Pristojno ministrstvo bo tako izdajalo listine, na katerih bo napisano Republika Slovenija in ne bodo imele oznak Evropske unije. »To ne pomeni, da se ne bo delalo skladno z evropskimi predpisi, veljavnimi za letalstvo, vendar se bodo listine, ki bodo izdane državnim zrakoplovom, sklicevale na slovenske predpise. Če povem poenostavljeno, so v resnici za plovnost zrakoplovov in njihove operacije podlage v zakonskih ter podzakonskih predpisih EU, zato je brez pomena pripravljati še slovenske predpise. Naša naloga je, da določimo izjeme v pravilniku.« Kot je še povedal, je pravilnik v sklepni fazi in pregledu pri drugih sodelujočih, preden bo šel v podpis pristojnemu ministru, zato je odveč bojazen, da helikopterske nujne medicinske pomoči ne bi več opravljali z vojaškim in policijskim helikopterjem.
V Slovenski vojski in Policiji usposobljene posadke ter ustrezni helikopterji
»V Slovenski vojski imamo usposobljene ljudi, ustrezno opremo in sredstva, ki so namenski tudi za HNMP, imamo pa še certifikat Operation in out of area, s katerim se potrjuje, da sta naša posadka in helikopter sposobna pristajati tudi zunaj urejenih letaliških stez,« poudari poveljnik 151. helikopterske eskadrilje Branko Rek. »Za stroko bi lahko neopravljanje HNMP in gorskega reševanja pomenilo resno oviro, saj če nisi kondiciran v trenaži za težke operacije, jih teže izvajaš. Prikrajšani bi bili pri strokovnosti, vendar pa bi posadke SV še vedno dežurale na Brniku, čeprav SV ne bi več opravljala HNMP, saj imamo dežurstva za druge vojaške naloge, kot so hitro posredovanje, zaščita in reševanje ter sistem Vihra.«
Kot je dejal, so helikopterske posadke usposobljene, prav tako pa tudi gorski reševalci letalci, zdravniki letalci in policisti, ki so v posadkah kot člani. Helikopterska enota nujne medicinske pomoči je junija praznovala enajst let delovanja v sistemu nujne medicinske pomoči, bazo pa ima na brniškem letališču. Organizirana je v okviru osnovnega zdravstva in v prvih desetih letih je poleg policijskih ter vojaških letalskih posadk v njej delovalo skupno 71 zdravnikov in reševalcev, ki so v pripravljenosti vse dni v letu in posredujejo v vidnem delu dneva. Število intervencij se povečuje, saj je dokazano, da je helikopterski prevoz trikrat hitrejši od prevoza z reševalnim vozilom, z opremo, ki jo imajo zrakoplovi, pa omogoča udoben prevoz. Prav zato je pomembno, da se še pred datumom začetka veljave uredbe sprejme pravilnik, ki bo še naprej omogočal nemoteno delovanje helikopterskih posadk Policije in Slovenske vojske ter reševalcev v sistemu HNMP.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografija: Bruno Toič