Delo – Brane Piano: Bolj zagnani skočijo na Celjsko kar zjutraj pred službo
Delo, četrtek, 16. avgusta 2007
TRIP
Bolj zagnani skočijo na Celjsko kočo kar zjutraj pred službo
Hrib za vsakega pravega Celjana
Število izletnikov poleti skoraj ne zaostaja za smučarji, ki pozimi dričajo na smučišču, z avtomobilom oddaljenem le četrt ure od mesta – Celjski gozdarji so ob koči lani odprli še 2 km dolgo gozdno učno pot
Celjska koča pod Tolstim vrhom in drugi vrhovi Posavskega hribovja, kamor uvrščajo hribe na južnem obrobju Celjske kotline, je že skoraj stoletje priljubljena izletniška točka Celjanov. Prvomajskih izletov se spominjajo povojne generacije, predvojne zimskih pohodov nanjo po pečovniški grapi in nato smučanja po celcu do doline, nato pa srečanj in veleslalomskih tekem med Celjani in Zagrebčani …
Na videz mnogo, dejansko pa se od tistih časov na Celjski koči ni veliko spremenilo. Še vedno se največ Celjanov peš nanjo najraje odpravi ob prostih dneh, in sicer prek Pečovnika, ob lepem vremenu čez malce nevarnejši Hudičev graben ali pa kar zložno po cesti iz Pečovnika in pod Vipoto. Izletnikov in zlasti rekreativnih kolesarjev, še posebno odkar so letos asfaltirali še zadnji del ceste mimo Vipote, je čedalje več. Nekoč je avtomobilska pot na Celjsko kočo vodila samo naokoli, in sicer iz Štor na Svetino pa od tam skoraj po ravnem do koče.
Ob na novo zgrajeni veliki koči je pozimi smučišče, ki je bilo že nekajkrat razglašeno za najlepše malo smučišče v Sloveniji. Celjanom je všeč, ker se lahko po službi v četrt ure pripeljejo do vlečnice in odsmučajo urico ali dve. Poleti je seveda drugače. Bolj zagnani rekreativci, ki jih med Celjani ni malo, skočijo na Celjsko kočo kar zjutraj pred službo, sicer pa se nanjo ob lepem vremenu odpravlja mlado in staro.
Po cestah je iz Celja do koče iz Pečovnika 8,5 kilometra, iz Štor pa 12 kilometrov. Peš, po delno zložni in v manjšem delu bolj strmi planinski poti je iz Pečovnika do koče samo urica hoda. Pot vodi tudi mimo, kar je malo manj znano, domovanja skrivnostne Celjanke in svetovne popotnice Alme Karlin, ki so ga pred nekaj leti obnovili, povsem uredili za oglede pa še ne.
Zdaj, v poletnih dneh, sta vse dni odprti koča, ki ji upravitelji pravijo hotel, in manjša okrepčevalnica, pod katero je plastična drča za vožnjo z napihnjenimi blazinami, v koči pa ponujajo tudi različno hrano in seveda prenočišča. Celjski gozdarji so lani odprli še dva kilometra dolgo gozdno učno pot.
Sicer pa koča leži na nadmorski višini 650 metrov. Na bližnjem Tolstem vrhu (834 m) je razgledni stolp, z Grmade (718 m) je do križa prelep razgled na Savinjsko dolino s Savinjskimi Alpami, Dravinjsko dolino desno do Boča in na Pohorje, v bližini je še Pečovniška koča pod Grmado, tam so tudi umetna plezalna stena in nekaj naravnih sten. Na drugo stran proti Laškemu je na Vipoti celo tabor za kakšnih deset šotorov z urejenim osrednjim prostorom.
Brane Piano