Mohorjeva družba, Celovec: Teissl Helmut (fotografije, besedilo in prelom), 2011, 263 strani s 330 fotografijami ... cena 42 EUR
Helmut Teissl: Julijske Alpe
Iz nemščine prevedel: Stanislav M. Maršič
Strokovni pregled: Janez Turk
Urednik: Hanzi Filipič
Za založbo: Franz Kelih
Slovenci smo prepričani, da so naše gore najlepše na svetu. V to nas prepričuje tudi Helmut Teissl, avtor najnovejše foto monografije Julijske Alpe.
Že v rani mladosti mu je njihove lepote približal Julius Kugy s svojo knjigo Julijske Alpe v podobi. V njenem uvodu avtor piše, »da dobra podoba pove več kot tisoč tiskanih besed«. To je že res za ljudi, ki znajo podobo »prebrati«, videti v njej, kar je vrednega in lepega. Množici pa je potrebno tudi kdaj pa kdaj kaj pokazati in povedati.
Teisslova knjiga je čudovito delo s področja planinske fotografije. S fotoaparatom se je sprehodil po Vzhodnih in Zahodnih Julijskih Alpah, ki ležijo na slovenskem in italijanskem ozemlju. Ni čudno, da je prvo celostransko fotografijo namenil prav spomeniku svojega vzornika Jalijusa Kugyja v Trenti, delo akad. kiparja Jakoba Savinška.
Sledijo nočni panoramski posnetkih obeh delov Julijskih Alp z Dobrača (2166 m), mestne gore avtorjevega rodnega Beljaka. V knjigi je še več nočnih posnetkov gora, sončnih vzhodov in zahodov, ki nam pričarajo romantično vzdušje z ne preobsežnimi temnimi površinami, ki tako dajejo žametni vtis posnetka. Prvi tak posnetek je z ožarjenim Aljaževim stolpom na vrhu Triglava, kateremu so posvečene tudi začetne strani te knjige.
Triglav, kot najvišji vrh Julijskih Alp, se vidi skoraj od povsod, pa naj bo to nad Severno triglavsko steno iz Sovatne ali pa s Planine pod Golico z množico cvetočih narcis. Prekrasen je posnetek Triglava z Domom na Kredarici pod zvezdnatim nebom ali pa posnetki ob dnevni svetlobi z bližnjih vrhov. Pozno večerne posnetke je pripravil tudi ob Zasavski koči na Prehodavcih in Domu Planika. Avtor knjige se je podal na slovenskega očaka iz različnih smeri, po pohodniških, planinskih, plezalnih, zavarovanih in tudi najtežjih poteh. Obhodil in fotografiral je razglede s poti na Špik, Škrlatico, Razor, Prisank, Mojstrovko, Jalovec, Mangart, Bavški Grintovec in z drugih vrhov.
Na fotografijah so posneta tudi vsa visokogorska jezera: na Kriških podih in v Dolini sedmerih triglavskih jezerih, na Planini ob jezeru ter Mangartskega in Krnskega jezera. Brez Bohinjskega in Blejskega jezera foto monografija ne bi bila popolna. Ne manjkajo tudi slap Peričnik v suhem in zimskem času, slap Savica in soteska Vintgar, skozi katerega teče Radovna. Ne manjkajo pa tudi ne čudoviti posnetki Trente v jeseni, največjega slovenskega slapa Boke, najlepše evropske reke Soče in prehodov prek nje. Tu ne smemo pozabiti na posnetke obnovljene kapele sv. Duha na Javorci in Kobariškega muzeja, najlepših kulturno-zgodovinskih spomenikov iz časa prve svetovne vojne. V nadaljevanju lahko vidimo tudi več posnetkov kavern in rovov v Krnskem pogorju in na Rombonu ter na pobočjih Košutnikove špice v Zahodnih Julijskih Alpah.
V tej foto monografiji nas ves čas spremljajo krasni posnetki gorskega cveta, katerih fotografije so umeščene po geometrijskem redu v lepo oblikovane pravokotne okvirje. Med njimi najdemo mnoge znane rože od 3000 različnih, kolikor jih raste v Sloveniji, kot so planika, triglavska roža, Zoisova zvončica, dlakavi sleč, potonika, pogačica, lepi čeveljc, kranjska lilija, alpska velesa, alpski zvonček, žafran, črni teloh in druge manj znane, a prav tako lepe. Avtor ni zgrešil pogledat v Alpski botanični vrt Juliana v Trenti. Prav tako ni pozabil ovekovečiti domorodnih živih bitij v gorskem svetu: kozoroge in včasih tudi ovce. Na fotografije je pogosto umestil tudi človeka, svojega spremljevalca na planinskih pohodih, ki je s svojo prisotnostjo poživil posnetek ter s pravi mestom na njem uzakonil pravilo »zlatega reza«.
Vse to najdemo tudi v drugem delu knjige, kjer nam avtor predstavlja Zahodne Julijske Alpe, od Rabeljskega jezera do zasneženega Kanina, Špika nad Nosom, Viša, Montaža, Strme peči ter Matajurja in Svetih Višarij.
Helmut Teissl vabi tudi druge ljudi, da bi po vzorcu njegove knjige obiskovali ta čudoviti gorski svet in morda s fotoaparatom poskusili posneti podobne prizore, ki nikdar ne morejo biti enaki njegovim.
»Le vkup, le vkup kamnarji zdaj, na delo vsi zidarji zdaj, ime si proslavite, dom skupen nam zgradite!« (Simon Gregorčič, Naš narodni dom).
Ciril Velkovrh