PD Tolmin - Žarko Rovšček: ... odprtje razstave je minilo tudi kot prijetno srečanje generacij
4. novembra se je veliko število članov Jamarske zveze Slovenije, ljubiteljev
jamarstva ali simpatizerjev in planincev zbralo v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu na
odprtju razstave, ki na nazoren način prikazuje štiri desetletja dolgo pot tolminskih jamarjev.
Ob kulturnem programu (Duo Bakalina iz Čadrga) so se poleg nagovora predsednice PD Tolmin Milene Brešan in govoru načelnika Jamarske sekcije Zdenka Rejca zvrstili tudi pozdravi tolminskega župana Uroša Brežana, predsednika JZS Vida Kregarja in predstavnika PZS Gregorja Rupnika.
Posamezni panoji popeljejo obiskovalca s člani ilegalnega PK Krpelj najprej v pionirske čase zgodovine jamarstva v Gornjem Posočju, v obdobje med obema svetovnima vojnama. Sledijo sedemdeseta leta in ponovni začetek organizirane dejavnosti v Tolminu z današnjo Jamarsko sekcijo PD Tolmin. Le-ta že od ustanovitve (27. marca 1971) dalje poleg podobnih sekcij v zamejstvu (Gorica in Trst) edina deluje pod okriljem kakega planinskega društva, čeprav je po strokovni plati samostojna in sestavni del Jamarske zveze Slovenije.
Črnobele fotografije iz prvih raziskav kraškega podzemlja Gornjega Posočja, ob skromni osebni in tehnični opremi, imajo danes že zgodovinsko vrednost. Kar nekaj panojev z barvnimi slikami prikaže raziskovalno delo jamarjev v minulih štirih desetletjih. Nabralo se ga je veliko. Poleg nekaterih manjših jam ali brezen, gre tu predvsem za dolgoletne raziskave Male Boke in brezna BC 4 v masivu Kanina. Iz zadnjih let pa so najbolj aktualne raziskave na Tolminskem Migovcu, ki jih opravljajo v družbi s kolegi iz Imperial College Caving Cluba (ICCC) iz Velike Britanije. Impozantno, če pomislimo koliko ur znoja in naporov je v ozadju, delujeta načrta Male Boke v osrčju Kanina in treh jamskih sistemov v Tolminskem Migovcu. V jamarsko opremo oblečeni lutki nazorno ponazarjata uporabo vrvne tehnike (učenje tehnike je prikazano tudi fotografsko na posebnem panoju), 
ki je odprla vrata neslutenemu razvoju raziskav kraškega podzemlja in pot v nekatera najgloblja brezna. Kar lep del razstavnega prostora je namenjen tudi fotografskim dokumentom iz sodelovanja članov sekcije v odpravah v tujini. Posebno mesto so namenili jamarski reševalni službi, nujni spremljevalki jamarskih podvigov, obenem pa nepogrešljivemu delu civilne zaščite, ki ima tudi med tolminskimi jamarji svoje člane.
Da je jamarstvo v osnovi predvsem raziskovalna dejavnost, čeprav so zanjo potrebni popolnoma športni podvigi, najbolje dokazuje zadnji del razstave, kjer je na ogled zbirka jamskih živalic (žuželk) iz zasebne zbirke sosustanovitelja sekcije in veterana Alfonza Fischioneja. Poleg nje pa se srečamo tudi z deli okostja jamskega medveda, najdeni globoko v osrčju Tolminskega Migovca, ki so jih prizadevni raziskovalci podzemlja na koncu sestavili v popoln skelet. Kosti jamskega medveda iz jame Smoganica nad Drobočnikom (Most na Soči) nas vračajo v čase pred drugo svetovno vojno, ko so krpljevci pravzaprav začeli dolgo zgodbo o jamarstvu na Tolminskem. Na ta način so razstavljalci spretno in simbolično povezali preteklost in sedanjost.
Odprtje razstave je minilo tudi kot prijetno srečanje generacij. Udeležili so se je skoraj vsi
veterani, ustanovitelji sekcije iz leta 1971. Mednje pa so se pomešali predstavniki vmesnih,
srednjih generacij in današnjih najmlajših tolminskih jamarjev.
Žarko Rovšček
Fotografije: Miljko Lesjak