Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kaj jemo v gorah?

Gorenjski glas, Na potep - Jelena Justin: Čaka nas fizično naporna gorniška tura.

Kaj jesti dan prej, da ne bomo imeli težav pri hoji? Nam prehrana res lahko olajša hojo v hribe? Koliko pa rabim tekočine?

V petek je padla ideja, da se odpravimo na Kočno. Zvečer pred televizijo, saj veste, tako po žensko, mi je zadišala čokolada. Filma je bilo konec in utonila sem v spanec, dokler me ob 4. uri zjutraj ni iz postelje vrgla budilka. Zajtrk, standardno kos kruha z maslom in marmelado, kava in odpravila sem se na pot. Dobili smo se pri kmetiji Suhadolnik in začeli z našim vzponom. Še na vrhu Taške nismo bili, ko sem že morala piti, občutek sem imela, kot da imam beton v nogah. Ja podn, pa kele gor mor'm prid't! Končno sem prilezla do prvega malega melišča, pa čez skale, sledilo je veliko melišče, še ene skale in končno, Kokrška Kočna, pa še Jezerska. Potrebovala sem počitek, nekaj za pod zob in se počutila kot prerojena. Doma sem se spraševala, kaj je bilo narobe, v čem je bila moja napaka. Kondicija ni bila vprašljiva, nekaj drugega je bilo narobe. V roke mi je prišla knjiga o prehrani, v kateri je pisalo sledeče: "Če dan pred večjim fizičnim naporom jeste sladkarije, si s tem zvišate krvni sladkor. Slinavka vam zato proizvede več insulina, nivo sladkorja pade in znajdete se v začaranem krogu, saj ste ves čas žejni in lačni." Telesu bi morala dati ogljikove hidrate in ne sladkorja. Če vem, da me čaka fizično zahtevna, vztrajnostna tura, se od tedaj založim z ogljikovimi hidrati, čokolado pa raje dam v nahrbtnik in si jo privoščim na mogočnem vrhu, ko gledam v širjave.

Hrano, ki je osnova človekovega življenja, sestavlja šest ključnih hranil: ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vitamini, minerali in voda.

Glavni vir energije so telesu ogljikovi hidrati, ki so lahko enostavni ali sestavljeni. Enostavni ogljikovi hidrati so sladkorji, najbolj znana sta fruktoza in glukoza. Sestavljene ogljikove hidrate predstavljajo različni škrobi, ki jih najdemo v žitih, testeninah, rižu.

Beljakovine so sestavljene iz aminokislin, delimo pa jih na živalske in rastlinske. Nahajajo se v mleku in mlečnih izdelkih, jajcih, stročnicah in mesu.

Maščobne kisline ali maščobe ločimo na nasičene in nenasičene. Nasičene (slanina, klobase, svinjsko meso, margarina, mastni siri) so slabe, škodljive za zdravje in naj bi jih zaužili čim manj. Nenasičene (ribe, oreški, oljčno in repično olje) so zdrave in zaželeno je, da so v določenih količinah navzoče v naši vsakodnevni prehrani.

Minerali so odločilnega pomena za naš imunski sistem. Z njimi si gradimo kosti, prenašamo kisik, uravnavamo vodo v telesu.

Vitamini so snovi, ki jih telo potrebuje za normalno opravljanje vseh svojih funkcij.

Preskrba telesa z vodo je nujna pri vseh športnih aktivnostih. Zapomnite si, da morate v gorah piti večkrat po malem. Nujna je zadostna količina vode. Ko začutite, da ste žejni, je stanje kritično, saj ste že dehidrirani. Telo moramo s tekočino preskrbeti že kakšen dan prej, večjo količino tekočine pa zaužijemo tudi po turi.

Z znojenjem telo izgublja minerale, kar moramo nadomestiti. Nekateri uživajo le vodo, priporočljivo pa je tudi uživanje izotoničnih napitkov, ki nadomestijo izgubljene minerale, soli, dodatni sladkorji pa tudi nadomestijo naše moči. Izotonični napitek si lahko naredimo tudi sami: voda, sol, žlička sladkorja in limona. Uživanje alkohola vemo, da je škodljivo, za hribe pa tudi povsem neprimerno. Njegovo uživanje lahko privede do dehidracije, obenem pa uničuje tudi vitamine, zmanjšuje planinčevo pozornost, s tem pa le-ta ogroža svoje življenje in življenja drugih. Ravno tako ni priporočljivo pitje energijskih, poživljajočih napitkov, ki ravno tako kot alkohol povzročajo dehidracijo.

V poletni planinski sezoni so planinske koče odprte načeloma od junija do konca septembra. V kočah vam postrežejo z dobro hrano na žlico, ki v gorskem svetu še kako prija. Če pa imamo namen uživati le hrano iz nahrbtnika, pa moramo, preden jo zložimo vanj, vedeti sledeče: koliko je predviden čas trajanja ture, koliko je tura fizično naporna, ali je ob poti kakšen studenec.

Kaj torej dati v nahrbtnik? V gore vzamemo hrano, ki je preprosta za pripravo in uporabo, polnovredna, težko pokvarljiva, okusna, zdrava in hranljiva. Hrana mora vsebovati ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine, pa tudi vitamine, minerale, zlasti pa dovolj velike količine vode. Jesti moramo večkrat po malo, vsaj enkrat na dan pa obilnejši obrok, bogat z ogljikovimi hidrati. Na daljših in fizično zahtevnejših turah je priporočljivo, da jemo tudi spotoma ali ob krajših postankih. Okrepčamo se z energijskimi ploščicami, suhim sadjem, oreščki (makadamija je odlična), čokolado, napolitankami.

Hrana in pijača, ki jo nosimo s seboj, ima embalažo, ki jo odnesemo nazaj v dolino! Počistimo smeti za seboj, da bo svet neminljive gorske lepote ostal čist in privlačen!

Jelena Justin

  09.06.2009

 

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

4 komentarjev na članku "Kaj jemo v gorah?"

Iztok Snoj,

»Kaj jemo v gorah? Čaka nas fizično naporna gorniška tura.« Mogoče je članek preveč podroben in premalo jedrnat. Strinjam se z ugotovitvijo: ni vseeno, kaj jemo in pijemo. V besedilu sem 'zdrav' našel vsega na dveh mestih (čeprav je zapisana trikrat). Namen komentarja ni ocenjevati kvaliteto članka, ampak opozoriti na to, da je po mojem mnenju izbira hrane pomembna!

Kot piše gospod Benjamin, tudi zanj je izbira dokaj pomembna: »... Dostikrat mi je to edina hrana na turi.« Zato bi poleg splošnih navodil o primerni hrani dodal eno samo stvar – jesti tisto, kar je telo vajeno.

Tale kombinacija se mi tudi zdi zanimiva: »Rad kadim in pijem kavo in temu se ne morem odreči. … Vse je v človekovi glavi …« Od česa je odvisno, ali se lahko/ne morem nečemu odpovedati? Strinjam se, to je odvisno predvsem od tega, kaj imam 'v glavi'. Prepričanje v eno ali drugo.

Aktivni športniki, ki si želijo vrhunskih rezultatov, imajo prilagojene jedilnike, da telesu zadostijo kar največjo količino primerne energije. To gre pri nekaterih specifičnih in dobro plačanih športih v smer prehranjevanja s sintetično hrano. Ampak kakšno ceno lahko potencialno plačamo s tako prehrano, če se z njo hranimo dolgoročno?

Saj. Govor je vedno o prehrani, ki v največji možni meri zadosti potrebam mišic. Malo se govori o prehrani, ki bo v kar največji meri zadostila drugim človekovim potrebam, npr. možganom. Če velja za mišice, mora veljati tudi za možgane. Kakšen vpliv imajo gensko spremenjene rastline, koliko razno raznih dodatkov pojemo, ker so bili dodani k hrani živalim, koliko pojemo kemičnih substanc, ki ostajajo v hrani še od vegetacijskega ciklusa rastlin, kakšen vpliv imajo vsi umetni dodatki za stabilizacijo, ojačitev okusa, konzerviranje in videz? Eni bodo rekli nič ali zanemarljivega. Predvsem nas v to prepričuje industrija, ki krepko služi s tem. Vse je v glavi - ampak s čim jo bomo hranili v prihodnje? Bomo s tehnično pridelano prehrano, polno umetnih dodatkov, neopazno postali sposobni in 'dobri' bio-roboti?


Dejan Inkret,

Res - vse je v glavi. Veleumno razmišljanje, ni kaj!


Benjamin Ravnik,

Komentiral bi članek Jelene Justin glede zdrave prehrane.

Osebno menim, da zdrava prehrana sploh ne obstaja, v današnjem času pa sploh ne. večino je v glavi.

Rad kadim in pijem kavo in temu se ne morem odreči. Dostikrat mi je to edina hrana na turi.

Ko zjutraj vstanem, skuham dva do tri "kofete" ter pokadim okrog deset cigaret.

Nikoli ne jem zjutraj.

Če grem v hribe, jem običajno prvič šele po turi oz. okrog četrte ure popoldan, po službi, vendar nikoli preveč.

Po končani turi spijem najmanj dva do tri pire in pokadim nekaj cigaret.

Na resnejšo turo ne grem nikoli brez konzerve ribic "argo picnic Izola brand", ki jo vedno prinesem nazaj domov.

Često mi je bilo slabo, če nisem imel konzerve v nahrbtniku.

Psihični vpliv na pomanjkanje hrane.

V zimi 1995, ko sem šel naravnost iz nočne službe, po neprespani noči, skozi Krmo na Triglav, sem ugotovil, da je odlično gorivo in sredstvo proti lakoti žganje oz. "šnops", katerega sem si dvakrat naročil na Kredarici.

Na turo sem šel sem kakršne koli hrane.

Če nesem na turo kruh ali sir ga običajno vsega vedno podelim prijateljicam kavkam.

Vse je v človekovi glavi, za "zdravo hrano" mi ni mar.

Kadim že od petega razreda dalje. Edina skrb je bila, da me mama ne zazna in "prebuta".

Zavedam se, da to kar počnem, ni zdravo početje za vsakega človeka, vendar ljudje smo različni.

Povprečno življenjsko dobo s svojimi 43 leti sem za ne tako oddaljen srednji vek pred sto in nekaj leti že presegel.

Lep pozdrav! Benjamin Ravnik


Benjamin Ravnik,

"Res - vse je v glavi. Veleumno razmišljanje, ni kaj!"

"Res - vse je v glavi. Veleneumno razmišljanje, ni kaj"

Tako bo bolj pravilno predvsem pa bolj direkt.

Benjamin R.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 46075

Novosti