Lovec - Miha Marenče st.:V prispevku predstavljam stanje vseh treh velikih zveri v Triglavskem narodnem parku (TNP) oziroma v lovišču s posebnim namenom (LPN) Triglav v zadnjih petih letih.

V Lovcu sem pred nedavnim kar precej pisal o stanju rjavega medveda, ki je bil v Triglavskem narodnem parku tudi najbolj proučen; preprosto zato, ker je redni obiskovalec parka, njegova prisotnost pa je dokazana tudi prek vsega leta. Nekoliko drugače je z risom, ki se je v Triglavskem narodnem parku pojavil kot posledica uspešne naselitve na Kočevskem. Še drugače pa je z volkom, ki ga do pred zadnjih treh let ni bilo v Triglavskem narodnem parku. Pa pojdimo po vrsti.
Za nekatere (indikatorske) prostoživeče živalske vrste že nekaj desetletij zbiramo podatke o njihovi prisotnosti po metodi priložnostnih opazovanj. To pomeni, da naravovarstveni nadzorniki TNP pri svojih rednih obhodih na posebne obrazce zabeležijo vsa znamenja prisotnosti posamezne živalske vrste. Tako zbiramo podatke tudi za planinskega orla, divjega petelina, ruševca, gamsa in kozoroga ter za vse tri vrste velikih zveri. Podatke za vsako leto obdelamo in predstavimo v poročilu o varstvu in upravljanju s prostoživečimi živalmi v LPN Triglav.

Rjavi medved je stalno prisoten
Podatki kažejo, da je v TNP medved (Ursus arctos) redno oz. stalno prisoten. Najpogosteje ga sledimo spomladi, dokler v gorah še leži sneg. Največ podatkov je o opažanju njegovih stopinj (odtisih šap v snegu ali v razmočeni zemlji), ni pa bilo redko, ko so ga tudi videli. Sledovi prisotnosti so bili tudi: pokončane ovce, razkopana mravljišča, prevrnjene skale, odrgnine na drevju ter medvedji iztrebki. Skupna je ugotovitev, da se posamezni medvedi, predvsem samci, iz leta v leto pojavljajo na istih območjih oziroma na pričakovanih stečinah.

 Foto: Dan Briški 

Na primorski strani TNP so ga redno sledili in občasno tudi videli v Plazih, na planini Za Skalo, v Lepeni in Črnem vrhu. Verjetno je »krožil« en medved ali pa sta bila dva. Tako se je medved večkrat pojavil v smeri planine Duplje, v Lepeni, ko je šel prek Predela na Črnem vrhu v Vrsnik. Marca 2006 je pri Brderjevi domačiji v Vrsniku odkopal poginulega jelena in se hodil več dni hranit z njim. Berti Kravanja se je 7. maja 2009 srečal z odraslim starejšim medvedom na 40 m. Čeprav je veter pihal v medveda, se je le-ta pomikal proti lovcu, nato pa zarežal in nenadoma odskočil. 2. oktobra 2009 je na razdalji 100 m opazoval medveda, kako se je postavil na zadnje noge ter opazoval okolico. Medved je bil črne barve, s sivimi dlakami za uhlji. Razdejal je čebelnjak v Vrsniku. Že avgusta 2007 se je Berti na razdalji 20 m srečal z medvedom, ki je preobračal kamne. Ko je zavohal lovca, je glasno pihnil skozi nosnici in zbežal. Medved je tehtal okrog 200 kg, bil je temno rjave barve s svetlejšimi uhlji. Istega leta oktobra je Berti pri enem obhodu ugotovil prisotnost dveh medvedov, vendar na različnih mestih. Verjetno sta bila oba samca, starejši in mlajši. V iztrebku starejšega je bil le žir, v iztrebku mlajšega pa ovčja volna. Lani so 11. junija planinci opazovali »večjega« medveda, menda so ga tudi fotografirali, ko je iz Zadnjice prek Luknje hlačal v Vrata. Medved rad »zaokroži« po Trenti v Mlinarico. Leta 2007 je v revirju Jalovec naš nadzornik Zvonko Kravanja prvič sledil medveda v Starem gozdu.
V iztrebku je bila ovčja volna. Ker so nekaj dni pred tem našli pokončane ovce v Bavšici, Zvonko sklepa, da je medved prišel od tam, pot pa je nadaljeval mimo lovske koče pod Jalovcem in proti Vršiču. V Bohinju je bil medved stalno prisoten na območju Storeč ravni. Tam se je redno prehranjeval s koruzo, namenjeno jelenjadi.
Predlansko zimo je zanesljivo prezimil (predremal) v snežnem zametu pod rušjem na Storeč vrhu. Sredi avgusta 2008 se je pojavil na smučišču na Voglu, kjer je raztrgal dve ovci. K njima se je vračal, dokler ju ni pojedel.
Najbolj zanimiva pa je zgodba z odlovom medveda pri spodnji postaji žičnice Vogel. Medved je februarja 2008 vsak večer obiskal smetnjake, in to pred očmi in v zabavo obiskovalcev. Medveda, ki je nosil GPS-ovratnico, je odlovila skupina pod vodstvom Toneta Marinčiča iz ZGS. Medveda so prepeljali v Gomance na Notranjsko. Po nekaj več kot enem mesecu je medvedu odpadla ovratnica, ki so jo našli v Javornikih. O tem medvedu zato ni bilo več podatkov. Dokler so medveda še telemetrijsko spremljali, se je izkazalo, da je poskušal trikrat prečkati avtocesto (se je želel vrniti v Bohinj?), vendar ga je ograja vedno zavrnila pri poskusih. Sicer pa se medved vsako leto, zlasti poleti, pojavi na Fužinarskih planinah. Največkrat so ga sledili na Dednem polju. Pogosto se pojavi tudi na širšem območju Pokljuke. Konec septembra 2007 so planinci in oskrbnik koče v Krnici opazovali medveda, ki se je zadrževal v Pišnici. Za konec navajanja podatkov naj navedem še podatek iz oktobra2007, žal že pokojnega nadzornika TNP in lovskega čuvaja Stanka Zime, o najdbi svežih medvedovih stopinj na Zupanovi Ravni v Martuljku. Iz vseh naštetih podatkov razberemo, da je medved (oz. medvedi) prisoten(i) v vsem Triglavskem narodnem parku; najpogosteje in redno v Plazih nad Sočo in na območju Vogla v Bohinju. Razveseljivo je, da o medvedovi prisotnosti, zlasti o srečanjih z njim, dobimo vedno več podatkov tudi od obiskovalcev TNP. To je za vsakega svojevrstno doživetje, s čimer narodni park še bolj opravičuje svoje poslanstvo. Za konec »poročanja« o medvedih še podatek, da smo v zadnjih petih letih v LPN Triglav zbrali ravno sto podatkov o njihovi prisotnosti, kar o njih v Triglavskem narodnem parku veliko pove.

Ris v TNP ni več stalen
Kot je znano, je bil ris (Lynx lynx) v Sloveniji uspešno naseljen s pomočjo treh parov živali, ki so jih pripeljali s Slovaške na Kočevsko. Zasluge za to veljajo takratnima vodstvoma gojitvenega lovišča Rog (Medved - Kočevje) in Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije – Odseku za lovstvo.
Vodja projekta naselitve risa v Sloveniji, biolog Janez Čop, je bil tisti mož, ki se je oglasil tudi v Triglavskem narodnem parku in se z nami dogovoril za sistematično spremljanje risa v našem narodnem parku. Tako smo začeli zbirati podatke o risovi prisotnosti ter o najdeni raztrgani divjadi. Največ podatkov smo zbrali med letoma 1989 in 2000, kar kaže, da je bil ris v tedanjem obdobju v TNP stalno prisoten, in to zanesljivo štiri do šest živali, predvsem samci. Območja stalne prisotnosti so bila v Plazih in Jalovcu, v Bohinju (Komna – Vogel, ob Bohinjskem jezeru, na Vogarju in na širšem območju Fužinarskih planin) ter na Pokljuki z dolino Radovne. Občasno je bil prisoten tudi v alpskih dolinah Zgornje Savske doline, skratka: risa smo sledili povsod v LPN Triglav. Posamezna sledenja risa so bila ugotovljena že nekaj let prej. V zadnjem desetletju pa je bilo iz leta v leto manj podatkov, kar je kazalo, da je ris v TNP »izginjal«. Četudi bi bili primeri ilegalnega odstrela posameznih živali, bi prazen prostor naselile nove, ki pa jih ni bilo in jih tudi dandanes ni. Menimo, da je nekaj narobe z »zaledjem«, torej nekaj se dogaja z risom v njegovem osrednjem življenjskem prostoru.
Navedena ugotovitev s konkretnimi številkami je najbolj nazorno prikazana v preglednici. Ob tem je treba poudariti, da leta 2002 nismo dobili nobenega podatka o risovi prisotnosti, leta 2003 pa le enega.
In kako je v zadnjih petih letih? Oglejmo si nadaljevanje preglednice: Iz podatkov v preglednici takoj opazimo, da je podatkov malo. Izstopa le leto 2008, vendar je od osmih podatkov sedem zabeleženih v revirju Plazi, in še to v razmaku nekaj dni. Zanesljivo sta bila to ista risa, ki sta se marca in aprila zadrževala nad Vasjo Za Skalo. Sledi risov sta bili v snegu na gozdni cesti različnih velikosti in sta potekali vzporedno. Iz velikosti sledi in časa prisotnosti je Berti Kravanja sklepal, da sta samec in samica. Lani prisotnosti risov ni bilo več zaznati. Lahko sklepamo, da se je v zadnjih petih letih ris pojavljal zelo redko, in to na območjih, kjer je bila v preteklosti risova prisotnost stalna in najpogostejša. Zanimiv je podatek iz leta 2008 za Pokljuko, kjer je nadzornik Jure Kočan v predelu, imenovanim Stresenca, 12. septembra na dveh mestih našel risova iztrebka. Po letu 1994, ko je izginila sled za risom s Pokljuke, je to prvi zapis (ponovne) risove prisotnosti na tem območju. Ker pa lani ni bilo nobenega podatka več o risovi navzočnosti, težko sklepamo, kaj se dogaja. To se bo pokazalo v naslednjih nekaj letih. Vsekakor ris v TNP ni več stalno prisoten, morda je izjema v revirju Vogel, na širšem območju planine Storeč ravni.

Volk v TNP našel nov življenjski prostor
Če smo za risa ugotovili, da (trenutno) nekako izginja iz Triglavskega narodnega parka, pa je v zadnjih letih našel svoj stalni življenjski prostor volk (volkovi) (Canis lupus). Zaradi popolnega varstva so se v zadnjem desetletju pojavili posamezni tropi volkov v jugozahodnih predelih Slovenije, ki so osrednji življenjski prostor velikih zveri. Posledica tega je pojavljanje posameznih volkov tudi v zahodni in severozahodni Sloveniji. Laibacher Zeitung je leta 1873 poročal, »da so zadnjega volka, ki se je stalno držal v Bohinju in sedem let delal veliko škodo med drobnico po planinah na Gorenjskem, ustrelili pri Kupljeniku«. V Lovcu iz leta 1953 pa je bil objavljen članek pod naslovom Jelovško-pokljuški razbojnik ubit, v katerem piše, »da je v nedeljo 22. februarja padel na Rastovki na Jelovici volk, ki je od leta 1945 mesaril po obširnih gozdovih na Pokljuki in v osmih letih pokončal na stotine srnjadi in okoli 300 ovac«. Ne glede na takratno prepričanje, da je bil le en volk in verjetno veliko pretiravanje glede števila pokončanih živali, imamo s tem pisni vir o občasni prisotnosti volka v zdajšnjem Triglavskem narodnem parku. Na območju nekdanjega Zavoda za gojitev divjadi Triglav – Bled imamo prvi pisni podatek o prisotnosti volka iz leta 1980. Lovski čuvaj Jure Kočan je novembra tistega leta volka večkrat sledil v snegu okoli planine Klek na Pokljuki, enkrat pa ga je v Kremenovcu tudi videl. Jure mi je pripovedoval, da mu takratno vodstvo zavoda tega ni verjelo. Prepričan sem, da je njegov podatek zanesljiv. Pozneje omenjenega volka ni bilo več slediti. 28. novembra 2006 je nadzornik Berti Kravanja st. naletel na sled dveh volkov (dolžina šape 10 cm in 8 cm) pod Čistim vrhom in jima sledil na Utro pri planini Plazi. Našel je ostanke požrtega srnjega mladiča, od katerega so ostali le parklji in vamp. Sklepal je, da je bil mladič srne, ki jo je našel dva dni prej na kraju, imenovanem Na Jezeru v Plazih, ki jo je prav tako raztrgal in požrl volk. Berti je 7. aprila 2007 ponovno naletel na sled dveh volkov, in sicer V Glavah na rastišču divjega petelina. Tam je našel kos svežega mesa srne, ki ga je volk izbljuval. Najverjetneje enega od obeh volkov je en mesec prej videl gozdar Franci Školč pod Mesnovim brdom, ko je volk prečkal gozdno cesto. Dva volka je 3. aprila 2007 videl gozdar Dragan Markovič, ko je turno smučal s še dvema prijateljema, in sicer na kraju Na Laberju nad planino Za Skalo. Volka sta v drncu prečkala Travniško dolino. Fotografirali so ju, vendar je posnetek slab. Konec marca in v začetku aprila 2007 so volka sledili tudi na Predelu ter na sončni strani Črnega vrha, med Lepeno in Vrsnikom. Dean Kovač je poročal, da je bilo na Predelu vse prekrižano od volčjih sledi. Oktobra 2007 je Berti Kravanja ml. našel volčje iztrebke v Krbulniku. V iztrebkih je bila dlaka srnjadi.
Zdaj pa se podajmo na drugo stran TNP, na Pokljuko. Jure Kočan je 11. decembra 2007 naletel na svežo sled volka ter na Veliki Ravni našel zadavljeno in na pol požrto domačo ovco. Pozneje je ugotovil, da se je volk še vrnil k plenu. Dan pozneje je Jure naletel na zadavljenega odraslega muflona, ki ga je volk delno požrl. Volk se k plenu ni več vrnil. V obeh primerih sem bil z Juretom tudi jaz in sva pri muflonu po sledeh lahko sklepala, da se je muflon tudi odločno branil. V tistem času so volka sledili tudi v sosednjem revirju Čiprije. Prvega februarja 2008 je Jure sledil volka na Stari Pokljuki in pri večkratnih obhodih v tamkajšnjem predelu našel raztrgane tri muflonke in starejšo košuto. 9. maja je Kočan kratek čas opazoval volka pri solnici na Lepih Kopiščih. Maja je našel tri kadavre domačih ovc, ki so bili delno požrti. Junija je na območju Lipance našel še štiri kadavre domačih ovc. V tistem letu je v revirju Lepa Kopišča volka sledil še septembra na različnih krajih. Aprila 2008 so volka ponovno sledili tudi v revirjih Plazi in Duplje, v Plazih na kraju Dolič pa še oktobra (najden iztrebek).
Leta 2009 je uprava TNP dobila največ podatkov od Jureta Kočana z Lepih Kopišč, in sicer: 9. januarja sveže sledi v Vrtači, 11. januarja pod Gabrjem v Srednji Radovni, 10. marca je našel v Pokljuški soteski kadaver starejše košute, ki jo je zadavil volk, in junija odtise volčjih šap v blatu pri planini Klek. 10. novembra je Slavko Ličef, gozdar s Pokljuke, videl volka na 20 m, in sicer okrog 11. ure dopoldan, ko je prečkal gozdno cesto med Kranjsko planino in planino Zajavornik. Decembra je Jure Kočan še večkrat sledil volka na različnih krajih svojega revirja, Franci Tišler pa v revirju Čiprije. Leta 2009 je bila zabeležena tudi prva prisotnost volka na Mežakli, kjer je marca parkovni nadzornik Aleš Žemva nad Perniki našel raztrgano jelenje tele. Skoraj zanesljivo je bilo dejanje volka s Pokljuke. Verjetno sem se s tem volkom srečal tudi sam. Bilo je 29. decembra lani. Pri obhodu Mežakle, v predelu Pršivca, sem naletel na domačinko s psom, ki mi je hitela pripovedovati, da je malo pred tem videla »velikega psa«, ki jo je opazoval s sedla Pršivca. Pomislil sem na volka in šel preverit. Na sedlu sem naletel na sled, ki je bila zanesljivo volkova. Sledil sem mu na drugo stran sedla, ki se v strmem gozdnatem pobočju spušča v Radovno. Pri podrtem seniku sem se ustavil, da bi se razgledal. Tedaj sem opazil volka, ki se je v skokih pognal izza debele smreke poševno po strmini. Volk me je zanesljivo opazoval že prej, ko sem ga sledil s sedla do senika.
Za konec poglejmo še k Bertiju Kravanji, ki je 27. maja 2009 naletel na volčjo sled na planini Za skalo. Njegova šapa je bila dolga 11 cm. Dva dni pozneje pa je Berti Pod Zjabci (pod planino Za skalo) z razdalje 30 m opazoval dva enoletna volka (dolžina šape 6 cm), ki ju je sledil že septembra V Glavah. Izmerjene dolžine šap moramo vzeti nekoliko previdno, ker se spreminjajo glede na terenske razmere, zanesljivo pa kažejo na več različnih volkov. Zanimivo bo spremljati volke na območju TNP še vnaprej. Lahko pričakujemo tudi leglo? Območje Plazov in Za Skalo nudi volku ustrezne razmere: še kolikor toliko miru, skrivališča in dovolj hrane. Neizogibno pa bo nastala problematika sobivanja zveri in paše domačih živali. V Triglavskem narodnem parku se zagovarja oboje: nedotakljivost vseh treh velikih plenilcev pa tudi pašo. Upam, da je bil zapis zanimiv za branje. Vsekakor kaže, da imamo tudi na območju Triglavskega narodnega parka, kjer živijo vse tri velike zveri, dokaz, da je naša Slovenija glede pestrosti prostoživečih živalskih vrstah (še) resnično enkratna.

Miha Marenče st.
Triglavski narodni park