ČAO - Peter Kacin: Sredi tedna sem iskal nekoga, da bi me peljal kam plezat za vikend. Zmeniva se z Matjažem, ki je imel še neporavnane račune s Smerjo Svetelove.
Hranil jo je za nas tečajnike, saj je dober primer, kako hitro se lahko zgreši smer. V navezi je bilo prostora še za enega in na mejl s povabilom se je prva odzvala Mojca. Tako je bila naveza dopolnjena, Matjaž pa nama je sporočil, da se na smer pripraviva, kot da bi šla plezat sama.
V soboto zjutraj polni pričakovanja krenemo proti Kamniškemu sedlu. Ko pridemo do Pastircev se nam začne odpirati pogled na steno. Vstop v Wisiakovo grapo na prvi pogled deluje podobno, kot vstop v Smer X, ki poteka nekoliko bolj levo od naše smeri. Ne pustimo se zmesti. Naša smer se začne na označeni planinski poti na planjavo, malo višje. Je pa to dober primer, da je pomembno dobro prebrati navodila za vstop v smer, da se ne izgublja nepotrebnega, v kaki drugi smeri neprecenljivega časa.
Nadaljujemo pot in končno prispemo na Kamniško sedlo. Od tam proti Planjavi do druge rame, preden pot zavije pod značilne previse. Pripravimo se na plezanje in si ogledujemo potek smeri. Z Mojco gledava proti steni in poskušava samozavestno pokazati potek smeri:"Ja tu nekje", mahava z rokami. Matjaž potrdi in pokaže na značilni kamin. Navežemo se, Mojca namesti varovanje, Matjaž pa začne s plezanjem. Do kamina lahkotno poplezavamo, ravno prav, da malo razmigamo še roke. Kaminski raztežaj je malo težji. Z Mojco se strinjava, da ravno pravšnje težavnosti, da bi si še upala plezati v vodstvu, ko bova mlajša pripravnika. Na sidrišču, ki sledi, vzamemo v roke skico in si ogledujemo, kje naj bi smer potekala dalje. Matjaž nama je pred turico namignil, naj preveriva več virov. Sam je namreč že izkusil, kje se tukaj lahko zgreši.
V "Miheliču" je smer na sliki narisana napačno, pa tudi skica lahko zelo zavede. Po Miheličevi sliki in skici bi tu morali nadaljevati levo v zajedo. V resnici smer zavije malo levo le pred sidriščem, kjer se nahajamo, nadaljuje pa precej v desno, v nekakšen kanal oziroma značilen prehod. Od tam poteka smer rahlo desno v žleb, ki rahlo zavija v levo. Naprej po začetku žleba, nato pa naravnost čez malo bolj strmo stenco do rampe, kjer se smer stika s smerjo Kovač-Michler-Roller. Ta raztežaj ponudi malo večji plezalni izziv, saj je skala zaobljena, z manj oprimki in stopi. Je pa zato kar nekaj klinov, na katere je mogoče namestiti varovanje. Na rampi bi mogli zaviti levo in po skici sodeč preplezati še plato, ki bi morala ponuditi še nekaj lepega plezanja. Žal smo zavili preveč desno in najverjetneje zadnji raztežaj zaključili po smeri Kovač-Michler-Roller. No pa smo zgrešili.
V šali povabiva Matjaža, da mu drugo leto, ko bova mlajša pripravnika prideva pokazat kako se ne zgreši. Malo se okrepčamo, 
nato pa Matjaž poskusi "vdeti" še abzajl pisto, ki naj bi bila navrtana, a neuspešno. Tako odabzajlamo po ozkem žlebu, ki razmejuje steber, po katerem poteka smer X. Pospravimo opremo in odidemo do koče na zasluženo pivo, ki nas malo razočara, saj je bilo premalo hladno. Da popravimo vtis, se po sestopu ustavimo še pri izviru Kamniške Bistrice, kjer ob tokrat hladnem pivu še malo pokramljamo in tako sklenemo lep vzpon v prijetni družbi.
Hvala Matjažu za predvsem orientacijsko zelo poučno in lepo turico.