Delo - Mateja Kotnik: ... - Daljša od planinske transverzale
Nastajajoč literarni muzej na prostem bo prekosil slovensko planinsko transverzalo, dolgo 599 kilometrov.
Včeraj, na dan, ko se je pred 122 leti rodil koroški pisatelj Prežihov Voranc, so ob njegovi domačiji nad Kotljami odkrili tablo Slovenska pisateljska pot. Igor Likar je povedal, da je to rastoč projekt Društva slovenskih pisateljev, ki povezuje domačije in spominske prostore v krajih, kjer so živeli in ustvarjali slovenski pisatelji in pesniki.
Sto šest postaj v sto štirih slovenskih krajih (štirje tudi na avstrijskem Koroškem) je bilo doslej združenih v Slovensko pisateljsko pot, ki je nastajajoč literarni muzej na prostem pa tudi najdaljša pot pri nas. Po dolžini je namreč prekosila slovensko planinsko transverzalo, dolgo 599 kilometrov. »Ne gre le za spominske sobe in pisateljske rojstne hiše, le za zgodbe in junake iz njihovih literarnih del, pač pa tudi za zgodbe o pisateljih, o njihovem prebivanju in snovanju v pokrajinah. To so zgodbe literarnih pokrajin,« je na Prežihovini dejal vodja projekta Igor Likar.
Društvo slovenskih pisateljev si želi, da to ne bi bil le teritorialni, ampak s pomočjo sofinancerjev tudi sodoben virtualni muzej z interaktivnimi platformami za različne skupine obiskovalcev, tudi najmlajše iz vrtcev in osnovnih šol. A Likar opozarja, da pisateljske poti ne morejo biti evropski projekt, za katerega bodo namenili denar tujci, pač pa predvsem in najprej slovenski projekt. »Nujno je posodobiti našo literarno preteklost in je ne obravnavati zgolj strogo šolsko, enciklopedično. Med mladimi mora zaživeti na sodoben način,« je prepričan.
Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev, je na Koroško poslal pismo, v katerem je zapisal, da je to eden najpomembnejših projektov društva: »Povezovanje bajt in palač, če je med njimi sploh katera, pomeni tkanje žive mreže našega narodovega spomina in ohranjanje kulturne dediščine, za katero smo odgovorni prav mi. Da jo bomo lahko obogateno zapustili naslednjim rodovom, četudi vse bolj utopljenim v tej nesrečni, četudi združeni Evropi, ki je izgubila predvsem svoj duhovni kompas.«
Bodimo ponosni, tako predsednik Društva slovenskih pisateljev, da smo kljub težavam, s katerimi smo se srečevali zadnjega četrt stoletja in nam grozijo, da nas bodo že jutri pahnile v letargijo in nezadovoljstvo, na zemljevidu Slovenije zarisali krvni obtok slovenske duhovnosti. »Po njem se pretaka naše najžlahtnejše vezivo: slovenski jezik in v njem zapisana literarna dela.«
V okviru tradicionalnega srečanja pri Prežihovi bajti so se na Ravnah na Koroškem srečali tudi skrbniki in vodniki po spominskih muzejih in spominskih sobah na pisateljski poti ter ustanovili svojo sekcijo. Koroški pokrajinski muzej se je spomnil še dveh literarnih koroških velikanov, pisateljev Franca Ksaverja Meška in Leopolda Suhodolčana.
Med številnimi lokalnimi skupnostmi, ki podpirajo projekt, je tudi občina Ravne na Koroškem. Njen župan Tomaž Rožen se zaveda, da je cesta do Prežihovine potrebna obnove, prav tako bo treba obnoviti parkirišče nad domačijo. Pomanjkanje finančnih sredstev vpliva tudi na počasno uresničitev idej, ki že leta ležijo v predalu za skedenj ob pisateljevi rojstni hiši.