Gorenjski glas, Nasveti – Jelena Justin: Mala Mojstrovka (2332 m) - Vzpon, ki se ga da narediti tudi v popoldanskih urah, le dan mora biti še dovolj dolg in vreme stabilno. Atraktivna zavarovana plezalna pot in v zgornjem delu zoprn spust, ki zahteva previdnost
Tura današnjega dne je Mala Mojstrovka, dokaj lahko dostopen dvatisočak nad Vršičem.
Zaradi visokega izhodišča in ne prevelike višinske razlike je tura izvedljiva tudi v popoldanskih urah, le dan mora biti dovolj dolg in vreme stabilno, kar je še nujnejše. Poleg alpinističnih smeri sta dostopa na Malo Mojstrovko dva. Mi se bomo povzpeli po severni steni, po Hanzovi zavarovani plezalni poti in sestopili po običajnem dostopu.
Izhodišče ture je Vršič, naš najvišje ležeči prelaz na višini 1611 metrov, odkoder se povzpnemo po markirani poti v smeri Slemenove špice in Mojstrovke, do sedla Vratca, med Nad Šitom Glavo in Robičjem. Na sedlu zavijemo levo in sledimo markacijam pod severno steno Male Mojstrovke. Zanimivo je, da je na večini smerokazov in na skalah uporabljeno le ime Mojstrovka. Tista mala kar nekako izgine, saj ko pogledamo njeno severno ostenje nikakor ne deluje, da je majhna. Omenjena Hanzova zavarovana plezalna pot je bila speljana leta 1928, kar je zelo barvito opisano tudi v Planinskem vestniku istega leta: "Pot je drzna, a ves čas skrajno zanimiva, morda najlepša v naših planinah. Menjajo se stene, kamini, police in žlebovi, na vsak korak kaj novega, nepričakovanega ... V nedeljo, dne 26. avgusta, se je nova pot slovesno otvorila in izročila prometu. Okoli 100 turistov je obhodilo vso pot, med njimi skoraj polovica dam ..."
Vstop v Hanzovo smer je precej strm, takoj ko preplezamo vstopni prag, pa dosežemo poševne gredine. Pot se strmo dviguje, plezanje ni težavno. Zračna, vodoravna prečnica zavije nad prepadom poševno navzgor. Po skobah in ob jeklenicah priplezamo na gruščnato polico. Sledi verjetno najtežji del stene: navpični pragovi, ki jim sledijo varovala in kjer je nujna moč v rokah, saj se moramo kar krepko potegniti. Sledi prečka v levo. Hoja po skalah je polna kamenja in paziti moramo, kako hodimo, da ga ne prožimo, kajti hodimo visoko nad vstopom v smer. Plezarija se kmalu obrne v desno in sledi tista znana izpostavljena polica Hanzove smeri. Bi pa veljalo ob tej priložnosti opozoriti, da so markacije na nekaj mestih zelo slabo vidne in potrebne obnove. Pomagamo si tudi z možici, vendar skalne gmote nas lahko kaj hitro zavedejo v neznani svet.
Drznost stene se umiri, dosežemo ploščad pod vršno piramido. Na ploščadi se nam odpre razgled na sosedo, Visoko Mojstrovko, na katero z vrha vodi neoznačena pot. Visoka Mojstrovka je bistveno manj obljudena kot njena Mala sestrica, je pa vsekakor zanimiva za alpiniste, saj nanj vodi nekaj lepih smeri, npr. Steber revežev, ki sta ga je leta 1972 preplezala Tone Perčič in Nejc Zaplotnik.
Pri napredovanju nam do vrha pomagajo le še klini. In potem vrh; s fantastičnim razgledom na kolos Julijskih Alp Prisojnik, pa na Špik, Oltarje, Rokave, Škrlatico. Če pogledamo proti zahodu se nam pokaže Jalovec s Kotovim sedlom, Kotovo Špico, Ponce, Vevnica itd. Spodaj, pod nami, sta Slemenova špica in Ciprnik, dve enkratni razgledišči na Jalovec, obe nam dobro znani. Od Mojstrovke naprej je Velika Mojstrovka (2372 metrov) in Zadnja Mojstrovka (2354 metrov).
Ob sestopu, tik pod robom vrha, je žig in vpisna knjiga. Sestopimo po južni strani, po markirani poti, ki delno vodi po grebenu in po pobočju med Veliko in Malo Mojstrovko. Tukaj bi vas opozorila na sestop, saj je pot šodrasta, pod kamenjem pa so gladke skalne plošče, kjer človek hitro lahko zdrsne. Previdno! Ko dosežete sedlo, se vam na levi strani pokaže melišče. Sestopite do njega in potem hitro, po melišču dosežete Vršič.
Za omenjeno turo potrebujete ne le pogum, ampak tudi znanje gibanja po zavarovanih plezalnih poteh ter seveda vso potrebno opremo: čelado, plezalni pas, samovarovalni komplet.
Splačalo se je; lepa tura je bila!
Jelena Justin
Nadmorska višina: 2332 m
Trajanje: 4 ure
Višinska razlika: 721 m
Zahtevnost: 5 zvezdic