Tomaž, poceni populizem vam ne pristoji. Vse države, ki jih v svojih komentarjih navajate kot zgled, imajo kapitalizem in demokracijo. Ni problem v sistemu (kapitalizmu in/ali demokraciji), problem je v njegovi podalpski izvedbi in v tistih, ki ga (ne) izvajajo.

Taki dogodki me vedno spravijo v precep, pa tudi v čase tam pred okoli 35 - 40 leti, ko smo morali otroci v kopnem ali snegu kake 4 km peš vsak dan po nekašni volovski oz. konjski vlaki v šolo, pa tudi po vseh drugih opravkih. Joj kako smo bili veseli, ko je takratno gozdno gospodarstvo Maribor pričelo z gradnjo makadamske ceste v pohorske bregove. Pripeljali so svojo mehanizacijo, trasirali, sekali, rili z buldožerji, minirali skalovje, da je odmevalo med bregovi. Zgradili so jih ogromno, do zaselkov in osamljenih kmetij, tudi do takih, ki so danes že propadle, žal. V šolo smo sicer še vedno hodili peš, a cesto smo vendarle imeli. Veliko denarja so vložili v gradnjo takih cest, tudi vlak, pa pozneje v obnovo in vzdrževanje. Takrat ni bilo, ne zelenih, pa naravovarstvenikov, niti tajkunov, ki bi si polnili žepe z dobički, vlagali so v dobrobit vseh. Današnjim lastnikom gozdov to predstavlja vir preživetja, vsi pač ne morejo živeti v mestu. Nismo še tako napredovali, da bi si lahko iz nedostopnih predelov privoščili helikopterski transport lesa, kot je to v bolj razvitih državah že običaj, zato bodo še naprej potrebne gradnje vlak in cest. Pa tudi, če bi to delali s helikopterjem, kašen halo bi bil šele potem. Neizogibno je, da lastnik gozda v skladu s pravili odloča o njegovi usodi in ne mi občasni obiskovalci. Seveda to tisti, ki so rojeni v mestih težko razumejo, kot verjetno tudi ne bodo nikoli razumeli, da v gozdove, planine in gore prihajamo le na obisk.

Konkretnega primera ne poznam in še vedno sem v dilemi, investitor te gradnje pa verjetno že ve kako in kaj. Je pa res, da tudi gozdnega reda skoraj nihče več ne spoštuje, pač v skladu z razmerami v katere nas je pahnil ta brezobzirni kapitalizem.

Napisal sem, da lastnik odloča o svoji lastnini (gozdu) v skladu s pravili, beri zakoni. Nad njegovim gozdom ves čas bedi Zavod za gozdove. Vsako drevo, ki ga namerava posekati mora biti odkazano, zavedeno v papirje, tudi, ko je delo opravljeno se pregleda delovišče, vestni revirni gozdarji to opravljajo še med sečnjo. V posek je vključeno tudi spravilo lesa, zato je tudi to določeno in se izvede v skladu s pravili, v zgornjem sicer zelo enostransko prikazanem primeru se je zgradila vlaka. Avtor se bi lahko prepričal, če so bila za gradnjo izdana potrebna dovoljenja. Šele potem se bi lahko spuščali v podrobnosti, tudi to ali bo les prodan na domačem tržišču ali bo romal kam drugam ali bo zgnil v gozdu, česar bi bili nekateri verjetno še nabolj veseli.

Privilegiji pa so seveda različni in večina jih razume le takrat, ko so v lastno korist.

Zanimivo, da vsak drugačen pogled na določen problem takoj naleti na medsebojna obtoževanja, poučevanja v stilu, če ne misliš tako kot jaz, si moj sovražnik in podobno. Menim, da večina živi v preprostem prepričanju, da večina inštitucij v državi vendarle deluje, ene sicer bolje, druge slabše. Nihče si ne dela utvar, da ne bi moglo biti bolje. Zavedati se je treba, da je Slovenija še vedno zaostala, kar so drugje doživljali pred 20-25 leti se danes kaže pri nas v najbolj kruti obliki. Državne institucije temu težko sledijo, dogodki včasih tudi prehitijo izdano dovoljenje. Lahko smo še tako kritični, samo z besedami ne bomo spremenili ničesar.

Izpostavljen problem je bil zelo enostransko prikazan s strani avtorja, ki je sicer zagrizen borec za Pohorje, kar v osnovi sploh ni nič narobe. Na raznih spletnih straneh so ga poimenovali kar pohorjefil. Sicer pa naj bi določeni ukrepi že bili izvedeni, o tem priča tudi tale objava: http://www.gore-ljudje.net/novosti/50216/#19700101010000.

Hm, le kam so obrnjene Božje štenge na Pohorju? Navzgor ali navzdol? V pekel ali v nebesa? Seveda v prispodobi človeškega ravnanja ...

Najprej tole. Tega komentarja ne piše (samo) gornik, zaljubljenec v gore, ljubitelj vsega, o čemur lahko berete v Gorniških potepanjih. Tega ne piše mestno razvajeno dete, ki vidi samo lepo neokrnjeno naravo, v kateri se ne sme premakniti noben kamen, narediti nobena vlaka, še manj cesta, da bo lahko otrok urbanega središča užival svoj gorski mir. To piše hribovski fant, ki veliko dni na leto preživi v strmem, zelo strmem gozdu, pri spravilu lesa. To piše, če že hočete, lastnik podobnega gozda, kot je pričujoči primer s Pohorja.

Sosednji lastniki s svojim gozdom gospodarijo različno. Za moje pojme je večina zelo skrbnih pri tem, kako in na kakšen način opravljajo spravilo lesa. Pri večini posledic skorajda ni ali pa so minimalne. Dva lastnika pa sta stvar vzela zelo zares. Prvi je prišel iz drugih krajev (iz mesta, kjer živi in dela) ter pokupil obsežne gozdne površine z zapuščenimi domačijami vred. Sedaj s pomočjo izvajalcev koplje ceste (pardon, vlake) skoraj do vsakega drevesa in dela prave goloseke. Res je, to je njegovo in lahko dela, kar hoče. Ali res? Kdor se vsaj malo spozna, ve, kaj se lahko zgodi (in se je že) z goloseki v strmem svetu, ko pride deževje. Komu mar. On je vendar lastnik! Zapuščene domačije, ki jih omenja Igor, so to res postale tudi zaradi tega, ker do njih ni bilo speljanih prometnic. Toda ... Glej ga šmenta! On ne urejuje cest do teh kmetij, da bi morebiti spet oživele, koplje v gozd, velikokrat zelo strm, in to v živo skalo. Vse se ruši, trese in pada v dolino. Tudi za prihodnost neprecenljiv vodni vir mu je uspelo uničiti. Da o potoku pod njim, ki nikoli več ne bo naravni življenjski prostor, niti ne govorim. Včasih se resnično vprašaš: "Ali lahko en sam človek v tako kratkem času toliko uniči. In to velikokrat popolnoma brez potrebe in vsakršnega smisla?" Odgovor je jasen: "Lahko! Z žegnom oblasti seveda!" In da bi bila mera polna, je svoja opustošena posestva zaklenil z visoko ograjo, da se niti peš ne more tam, kjer so stoletja hodili ljudje. Tudi divjad je s tem močno prikrajšana pri svojem gibanju.

Drugi lastnik si je sam omislil delovni stroj in ne zaostaja veliko za svojim kolegom. Dela nove in nove vlake, čeprav so že tako skupaj, da še komaj najde prostor. Celo tako zelo zagnan je, da včasih dela tudi pozno v noč. In seveda ima pred hišo čisto slučajno parkiran štirikolesnik ... Se mi zdi, da bo težko pričakovati od njega, da bo samemu sebi postavil hlod na začetek vlake, če si jo je (tudi zato) naredil. Za užitek, ne pa zaradi skrbnega gospodarjenja z gozdom. Ko začneš takšnim ljudem, pa čeprav te poznajo, ker si zrastel med njimi in nisi prišel z nemogočimi idejami iz velikega mesta, razlagati o Naturi 2000, o ogroženi favni in flori in podobnem, začnejo rohneti: "Kaj me briga! To je moje!!! S svojo lastnino pa menda ja lahko delam, kar hočem!"

Da ne pozabim. Nobeden od teh dveh ne živi od kmetovanja. Nobeden ni odvisen od prodaje lesa. Kakšne posebne kvalitete v teh strmih gorskih gozdovih niti ni. Pobočja so enostavno prestrma, da bi lahko zraslo pošteno drevo. Po mnenju nekaterih je to pač njuno in lahko s svojim posestvom delata karkoli, ker je lastnina pravica in jo je treba spoštovati.

Ostali vaščani, z našo družino vred, ju opazujemo in si mislimo svoje ter v svojih gozdovih brez posebno velike škode spravljamo les. Itak je (tako kot pri njiju) dovolj strmo, da večina hlodov kar sama zdrvi v dolino, brez pomoči vlak, žičnic in ostalega. Zakaj delamo tako? Zato, ker si ne moremo privoščiti "modernega" transporta? Niti slučajno. Razlog je drugje. Vemo, da smo samo prehodni lastniki, ki gozda nismo dobili v trajno last, ker bi radi kaj zapustili zanamcem, pa naj se ta stavek sliši še tako obrabljeno ... Ker vemo, da se tako preprosto ne dela!

In ne boste verjeli, tudi jaz imam rad gamse in jelene, toda vem, da ne potrebujejo vlake za to, da bi se pozimi lažje gibali. Žival je brez naše pomoči popolnoma dovolj pametna in sama ve, kod in kam. Je pa res, da bi/bodo (v zgornjem primeru) sedaj ljudje lažje prišli do njih - ne vedno z dobrimi nameni ...

Nobenega dvoma ni, da ne moremo živeti tako kot v srednjem veku, toda marsikaj bi vsi skupaj lahko storili za to, da bi delovali v smeri bolj prijaznega sobivanja z naravo. Pa če smo zato tisti, ki to govorimo in pišemo, ozmerjani fanatičnimi naravovarstveniki, tudi prav. Pred sodišče bomo na koncu stopili vsi skupaj. In sodil ne bo človek človeku, če razumete ... Ko bo čas za to.

Zavedam se, da je tudi pri meni precej dvojne morale in da bi tudi jaz moral pred sodišče narave, ker niti slučajno ne živim tako, kot bi ji bilo všeč. Se pa vsaj z določenimi dejanji trudim, da ji vendarle ne bi preveč škodoval.

Še o Zavodu za gozdove in Zavodu o varstvu narave. Dajte no, prvi dela popolnoma nepotrebno cesto, ki ne bo služila nikomur, tudi spravilu lesa ne, še manj domačinom. Že nekaj let minirajo in pustošijo. Vedo, da delajo narobe. Ko odgovornega gozdarja vprašaš, zakaj in čemu, samo skomigne z rameni in odgovori: "Kaj češ, en denar je prišel od nekod, pa ga je treba porabit."

Da je zavod za Varstvo narave že dolgo Zavod za NEVARSTVO narave, pa čivkajo že vrabčki na strehi. In to ne samo v primeru gozdnih prometnic. Dolina Gračnice še vedno ni vključena v Kozjanski park, kljub vsej divjini ter ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam navkljub, in to, če verjamete ali ne, zaradi Zavoda za (menda) varstvo narave. Nekateri lastniki so potrebovali zelo malo časa (in še česa), da so jih prepričali, da naj tega za božjo voljo ne potrdijo. Podobnih in še hujših primerov, ko ljudje z zavoda niso storili nič, da bi se kaj ohranilo, je v Sloveniji obilo. Če ni tako, naj me kdo od njih demantira. Bom zelo vesel, če imam napačne informacije.

Da zaključim, lastniki lahko z naravo gospodarimo tako ali drugače. Če znamo in zmoremo pogledati preko lastnega plota in lastnega interesa ter videti vsaj malo naprej, se ne bomo obnašali kot buldožer, ki rije vse pred seboj, in za nami ne bo ostal potop, če pa tega ne bomo zmogli, pa bomo seveda vedno našli izgovor in tisoč razlogov, da tako ne bomo delali in bomo rušili naprej.

In še odgovor na vprašanje iz uvoda: "Kam so obrnjene Božje štenge na Pohorju?"

Tudi zaradi besed: "Lastnina je pravica, zapisana v naši ustavi, in prav je, da jo spoštujemo," so brez dvoma obrnjene v pekel. Ta stavek bi namreč MORAL imeti nadaljevanje, pa ga v današnjih požrešnih (da ne napišem kapitalističnih) časih nima. Vsaj ne v razmišljanjih in dejanjih večine. Ustavo in zakone pač velika večina bere, dokler v njih vidi koristi. Novodobni vsemogočni lastniki pa še posebej.

Zakaj smo vsi skupaj obrnjeni v pekel? Zato!

Kako bi nekateri lastniki gozdov odločali o usodi svojega gozda si ne upam niti pomisliti.

Vedno sem se spraševal, zakaj ima kmet toliko proti meščanu in meščan toliko proti kmetu. Verjetno samo zaradi "foušije", saj eden brez drugega ne moreta. Meščan rabi in kupi pridelke, kmet pa rabi potrošnika, sicer si lahko 20 ton krompirja natrese "za posteljo".

Poleg umnega kmetovanja pa bi veljalo pogledati vsaj še malček slovnice, če jo primerjam s kmetijstvom, zgleda kot da bi sadil krompir pol metra stran od njive! Upam samo, da ne boste rekli, da imamo mi iz mesta privilegij, ker nismo imeli drugega dela v mladosti kakor sedeti v šoli...

Niti ne gre za vlako, to je cesta. V Natura 2000 se za tako široke ceste ne izdajajo naravovarstvena soglasja! Tudi porivanje odvečnega materiala navzdol po brežinah na tako zaščitenih področjih ni dovoljeno!

'Zanimiv' je del komentarja predhodnika, da bo cesta služila pohodnikom. Tam je bila prej pot, sedaj cesta. Halo! Če hočemo hoditi po cesti, lahko to delamo v mestu.

Poznam problematiko pri gradnji ceste/vlake na planino Svečica (pod Struško). Tudi tam je Natura 2000 in tam je bilo v naravovarstvenem soglasju izrecno omenjeno, da materiala ni dovoljeno odrivati navzdol po brežinah, tudi širina je bila omejena na največ 2 m znotraj Natura 2000 in 3 m zunaj tega območja. Dela naj bi se lahko upravljala samo z manjšimi gradbeni stroji, brez odstranjevanja skalnih blokov ali miniranja. Še več, vse brežine je glede na soglasje potrebno zavarovati pred erozijo in zatraviti. Žal je pri nas tako, da se tam nič od tega ni upoštevalo, celo investitor je po treh pregledih na koncu izjavil, da raje plača kazen, kot da bi naredil oziroma saniral razdejanje po predpisih.

O zadnjem stavku Bernarda, da na prvem mestu odloča lastnik. Od kdaj? Niti slučajno lastnik nima neomejene pravice, da počne, kar se mu zljubi na svoji zemlji. Tega tudi v mestu ne moremo početi.

Odgovor Bernardu. Zakaj vedno posplošuješ, tu imamo zelo konkreten problem. Kar neke splošne floskule so brezvezne. Zakaj konkretno ne odgovarjaš na vprašanja. Vprašanje je recimo, zakaj se investitorji kot po pravilu ne držijo naravovarstvenih soglasij za posege v Naturo 2000. Je potem čudno, če se oglašamo in pritožujemo. In naravovarstvena soglasja ni izdala laična javnost ali neki 'osovraženi meščani'!

Kako se lahko v tem konkretnem primeru uporablja termin pravilno zgrajena vlaka, ko se sploh še ne ve, kateri naravovarstveni pogoji so bili predpisani. Prav gotovo so pa bili predpisani, ker gre za področje Natura 2000. Seveda je pa tudi možno, da je bilo vse skupaj zgrajeno brez dovoljenja.

Na primeru Struške, ki sem ga sam omenjal, je investitor kršil praktično vse predpisane pogoje. Blizu doma poznam še dva primera podobnih posegov (isto Natura 2000), kjer pri enem prav tako ni bilo upoštevano naravovarstveno soglasje, pri drugem je šlo pa glede na vse moje podatke očitno na črno. Ali to niso argumenti, ki bi nas morali skrbeti?

Na zadnji stavek, kjer Bernard omenja ustavo. Ustava pravi tudi tako:

"Zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija."

"Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije."

"Zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva."

"Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike."

"Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine."

Bernard, očitno komentarjev sploh ne prebereš, ampak samo pogledaš njihovo dolžino. Ti bom še enkrat ponovil: naravovarstvenih soglasij se kot po pravilu na terenu ne upošteva. Nobenega budnega očesa ni, ker se kršitve žal ne ugotavljajo sproti ampak večinoma šele po končanem posegu. Sanacije po pravilu prav tako ni nobene, investitor raje plača kazen, kot da bi saniral. To poznam na konkretnih primerih in sem jih omenil.

Torej, kje so tu gobarji, pa planinci, pa sprehajalci? In kdo koga torej pohodi?

Stališče oziroma izjava zavoda za gozdove ob podobni priliki je bila: "Kot javna gozdarska služba moramo biti zainteresirani za komuniciranje z javnostmi tudi o takih zadevah. Za očitane primere moramo imeti jasne in stvarne odgovore."

"Markotu svetujem,da se ob primerih nepravilnosti obrne na inšpekcijske službe in šele potem teži po raznih forumih."

To sem že večkrat naredil. Kje pa misliš, da sem dobil vse podatke, o katerih sem pisal?

""POSLANSTVO – ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE

Ohranjanje in sonaravni razvoj slovenskih gozdov in vseh njihovih funkcij za njihovo trajnostno in kakovostno gospodarjenje ter rabo, pa tudi ohranjanje narave v gozdnem prostoru v dobro sedanjega in prihodnjih rodov.""

Kaj pa ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE?

""Naš Zavod opravlja javno službo varovanja narave, posebej njenih najvrednejših delov in sestavin biotske pestrosti. Pri tem sledimo Zakonu o ohranjanju narave in spoštujemo evropske direktive s področja naravovarstva. Nacionalni program varstva narave kot del Nacionalnega programa varstva okolja je naš okvir, ki ga znotraj obsega razpoložljivih virov letno udejanjamo v programu dela Zavoda. Kot advokati narave............""

Tole sta kopiji s strani akterjev, ki jih preko proračuna plačujemo, da nam ne izginjajo vrednote Slovenije.

Ali so udeleženi pri tej raboti na Pohorju ali ne, še ni dokazano.

Težko verjamemo, da niso. Vendarle gre za težka dela, več dni. Da bi bilo na črno? In za nekaj mesecev priprav...

TNP, Karavanke, Gorjanci, Pohorje, itd. so kaplje čez rob. Civilna družba bo morala nekaj ukreniti. Butalstvo in gnili kapitalizem nam bosta sicer vse uničila, kar smo kot doto prinesli iz socializma.

Prijavitelj posega bi moral predložiti celovit koncept ali načrt, ki bi celovito utemeljeval poseg.

Za nekaj, tudi 100 dreves ni utemeljen, ker obstajajo drugi načini preskrbe z lesom. Ne smemo pozabiti, da je vlaka/cesta nepovraten poseg, ki za, ajde 100 dreves ni upravičen, saj ima ta prostor kvalitete, ki so vredne veliko več kot 100 dreves.

Les dobiš tudi drugje, gozdov je dovolj v dolinah. Država poskrbi za menjavo ali da na razpolago drug les in s tem ohrani prostor.

Načinov drugačnega reševanja je več.

Dostop do neke hiše, bajte? Videti je, da ne gre za to, pa tudi to ne bi bilo utemeljeno, saj tam ni stanovanj. Ljudje se ne selijo v divjino, saj imajo spodaj v dolinah dovolj prostora.

Švicarji si precej pomagajo s prestavljivimi žičnicami. Pri nas Zavod za gozdove vztrajno odklanja ta način, čeprav imamo dober teren za to.

Itd.

Edino besede še ostanejo civilni družbi. Mar naj civilna družba fizično posreduje. Tudi za to imamo službe, ki jih preko proračuna plačujemo in se nadejamo, da delajo po pravilih in nalogah, kakršna so jim napisana. Zato sem jih na začetku navedel. Nobene odgovornosti teh služb do svojega opisa del in nalog ni! Kontrolne službe so ...kaj naj rečem, kot da jih ni.

Recimo v Avstriji se to ne more zgodit, da nekdo na črno začne s takimi deli. Zato, ker deli družbe, ki imajo ustrezne naloge, delujejo.

Naši pa samo prejemajo plače. Pa se nikomur, predvsem pa kapitalu in trenutni politiki, nočejo zameriti.

In dobimo kaos. Ga imamo v Ljubljani. Na Grajskem, zaščitenem griču je zrasla velika polstolpnica, z gradbenim dovoljenjem samo za nadomestitev pritličnega manjšega kmetijskega poslopja.

Prijava glavni inšpektorici za okolje (je šla, hvala bogu, v pokoj) je dala odgovor: saj imajo gradbeno. Mi naprej od tega ne preverjamo.

(imam na e-pošti in je bilo v medijih večkrat).

In se je zlagala. Ko smo vprašali stroko, so povedali, da ima prav ta inšpekcija tudi pristojnost kontrolirati ali se dela po gradbenem ali mimo njega na črno. Nazadnje je tu še upravna enota, ki je izdala gradbeno in ki po prijavi, da je gradnja končana, pride pogledat in odobri uporabo objekta ter preveri skladnost z gradbenim.

Po mojem igra denar strašno vlogo v teh postopkih, drugače si ne znam razlagati. Za gnilobo družbe je kriva izključno politika oz. posamezni ministrski resorji in vlada, ki odpirajo ali zapirajo oči, morda iz istega razloga.

Če ni kontrole civilne družbe, se vse dogaja znotraj štirih sten politike. Smo še daleč, daleč od demokracije. Vse kaže, da smo je imeli v 80-tih letih veliko več. Civilna družba je imela več besede, več veljave. Zdaj te pa zavrnejo, da nimaš pravnega interesa, čeprav braniš družbene kvalitete, ki so strokovno nesporne in javno potrjene. In da nisi stranka v postopku in kar je še te kapitalistične navlake, ki kapitalu omogoča razne rabote. Seveda kapitalizem se je razvijal 200 let in je izdelal sistem, v katerem lahko cveti, ne glede na okolico.

Mogoče bi nam bile izjave g. Bernarda bolj jasne, če bi že takoj razložil, da se sam bavi z izgradnjo in čiščenjem takih "vlak". Prav tako je že g. Ogrin večkrat razložil, koliko danes tehtata Zavod za gozdove in Zavod RS za varstvo narave.

Stanovskemu kolegu Igorju, bi bilo pa lahko jasno oz. mu je najbrž že, da so papirji in zakoni v RS eno, realnost pa drugo. Da smo dobri edino za kurje tatove, tam kjer je pa v ozadju višji interes in moč kapitala, pa so zadeve nedotakljive. Žal.

Na posnetku je videti gozdno vlako,lepo narejeno brez nepotrebnih izkopov.Sonaravno gozdarjenje ni gozdarjenje brez vlak ali brez sečnje.Razburjanje nad gradnjo vlak pa ni naravovarstvo.

Vlaka se bo v letu ,dveh lepo porasla in bo služila tudi pohodnikom in ne boste verjeli tudi jelenom in gamsom pozimi v globokem snegu.

Bi pa bilo koristno po končani sečnji na začetku vlake založit kak hlod ,ali preko vlake podreti drevo,da se vlaka ne bi uporabljala za vožnje z štirikolesniki ali motornimi sanmi.To je bilo verjetno predpisano v naravovarstvenem soglasju.

Moramo se vprašati: kaj sploh je vlaka?Vlaka je pravzaprav cesta za vlečni stroj,ponavadi traktor,ki pa je širok okoli dva metra.Traktor je nekje treba tudi obrniti in tam mora biti še širše ,tudi tri metre in več.

Odvečni materjal se nekam mora odstraniti,nikakor ni navada,da bi ga odvažali,saj bi s tem še poslabšali razmere.

Pohodniki ,turni smučarji ,kolesarji..bodo to pot še uporabljali ,saj je nikakor ne moremo primerjati z hojo po mestnih cestah.

Imam občutek,da se preveč govori in piše na pamet,naj o tem odloči stroka in seveda na prvem mestu lastnik zemljišča.

Najbolje bi bilo,da vlak in cest sploh ne bi bilo.Povsod po širni ,prelepi Sloveniji bi se razprostirali čudoviti, neokrnjeni gozdovi.Ljudje bi hodili peš in bi se preživljali izključno z pridelki iz svoje bližine.

Raznih onesnaževalcev kot :so avtomobili,odpadna embalaža,odpadna olja...bi sploh ne bilo in živeli bi kot v raju.

A bi res?

Ljudje,ki se pripeljete iz mest na planine si sploh ne predstavljate življenja v teh krajih.Na vse gledate idilično,vidite vsako spremembo in vsak premaknjen kamen se vtaknete in naredite tako paniko,da gredo lasje pokonci.Spoznate se na vse najbolje,domačini so za vas buteljni,ki ničesar ne vedo prav.

Moj predhodnik Igor je v dveh lepih stavkih povedal vse:Neizogibno je, da lastnik gozda v skladu s pravili odloča o njegovi usodi in ne mi občasni obiskovalci. Seveda to tisti, ki so rojeni v mestih težko razumejo, kot verjetno tudi ne bodo nikoli razumeli, da v gozdove, planine in gore prihajamo le na obisk.

Debata se je že, kar preveč razvnela in nekateri mi že postavljate nekakšna vprašanja,kot da smo že na sodišču.

Pri primeru ,ki ga obravnavamo nisem zasledil nikakršnih argumentov,da bi nas moralo skrbeti.To.da ste tam nekateri prej hodili po nekakšni stezi,ki je sedaj ni več ni argument,da se je naredilo kaj narobe.

Pravilno ,po gozdarski stroki zgrajena vlaka ni moteča za okolje,kot bi nekateri radi prikazali.Ravno zaradi takih bombastičnih "izbruhov"naravovarstvenikov že nihče ne jemlje resno.Prijelo se je že ime "fanatični naravovarstvenik".

Prav je ,da se narava zavaruje,saj ni lepšega ,kot mir ,ki ga doživimo v naših lepih gozdovih.Kar pomislimo na lepe barve,ki jih vidimo v tem letnem času,ali spomladi,ko vse oživi na novo,ko zapoje kukavica.Vendar vse to,kar sem naštel funkcionira tudi v gozdu,kjer so vlake ali gozdne ceste.

Naša država je bogata z gozdom in prav je,da ga primerno izkoriščamo.

Lastnina je pravica zapisana v naši ustavi in prav je,da jo spoštujemo.

Hribovski fant je na vlako zlil ogromno gnojnice.

Postopek za gradnjo vlake gre takole:Revirni gozdar vlako strasira,odkaže drevje za posek,če se gozd nahaja na naravovarstveno pomembnem področju je potrebno še naravovarstveno soglasje.Torej vse poteka pod budnim očesom Zavoda za gozdove in Zavoda za varstvo narave.Nekateri bi bili radi bolj papeški od papeža in in bi gladko pohodili ti dve inštanci in lastnika.Dandanes je že vsak gobar strokovnjak za vsa področja.

Kot sem že rekel je lastnina zapisana v ustavi in to pomeni,da lastnik lahko zgradi vlako ali cesto brez,da bi za to spraševal planince ,gobarje ,sprehajalce...Saj v nasprotnem ne bi prišel nikamor,vedno bi bil kdo proti.

Ne ,ne ukvarjam se z izgradnjo in čiščenjem vlak.Živim pa od gozda in vem,da se danes brez vlak skoraj ne da gospodariti z gozdom.Delovna sila je draga,ročno spravilo ni povsod možno.Pri gradnjah vlak večkrat zasledimo nasprotovanje,ko pa so vlake zgrajene jih vsi s pridom uporabljajo,tako bo tudi pri tej na Pohorju.

Jože,z svojim pisanjem si pokazal,da si verjetno zelo slab gospodar svoje lastnine,žal časi so se spremenili in ni več vse naše.

Markotu svetujem,da se ob primerih nepravilnosti obrne na inšpekcijske službe in šele potem teži po raznih forumih.

Mogoče preveč pričakuješ od gozda.Gozd ni samo v funkciji rekreacijskih površin ali življenskega prostora divjih živali ,ima tudi gospodarsko funkcijo.

Zelo lep film,žal je realnost drugačna,saj poti nazaj ni.Ali če povem drugače:nihče se ni pripravljen odreči današnjemu luksuzu....

In kot bi mignil smo že na koncu vlake...Pot nas je dodobra pretresla.

Natančno tako Bernard. Lastnik zemljišča ne rabi za svoje posege na lastnini spraševati nobenih planincev, gobarjev in sprehajalcev.

Kar zgradi na svoji zemlji hišo pa cesto in za povrhu v svojem gozdu še ustreli jelena - vse po ustavi, ki ti to zagotavlja. Ampak verjetno ti bo kdo natančneje "razložil" to ustavo še preden boš prišel do točke dve.

V soboto sva s prijateljico želeli po markirani poti mimo Poljanske babe na planino Obranco na Mežaklji. Krasna potka ugasne v vsevprek podrtem… Menda zaradi lubadarja, je rekel gozdni delavec. Nisem strokovnjak, ne morem komentirati. Ko sva ga vprašali, kam nadaljujejo markacije, je omenil, da je videl dve ali tri, kar je za naju pomenilo, da iščeva v območju vlake, tam pa seveda ni prav. Ob povratku (ko sta gozdarja odvlekla dve debeli smreki) sva v razdejanju poskušali najti pot in mislim, da vodi skozi (trenutno) nepospravljeno poseko na levo. Vlaka je res vlaka, rana je res grda. Ne vem, kdo ima prav.

Vem samo to, da v preko tridesetletni zgodovini pohajkovanja v naravi nikoli nisem opazila takšnih in tako pogostih razdejanj. Najbolj je bolelo spomladi na Osankarici. Prvič sva obiskala nesrečno zadnje bojišče Pohorskega bataljona in se vračala po krožni poti. Nimam besed. Kot bi nekdo namerno iznakazil, ne samo narave, tudi zgodovino. Več kot meter globoke, z vodo napolnjene vlake prek poti, očitno so bili v uporabi stroji, ki v to območje nikakor ne sodijo. Nikomur mar. Za mano potop…

Bernardu priporočam ogled filma "Home" oz. v prevodu "Zemlja, naš dom". Sprehajalci in obiskovalci narave v njem nismo niti omenjeni. Gre za golo preživetje. Vse je povezano med seboj. In gozd je temelj življenja, sem razumela.

G. Bernard, tale vaš sarkazem v zadnjem stavku ubija najmanjše upanje in nam govori: »planet ne bo preživel…«. Skoraj ne upam zapisati. Zmagali ste.