Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Kugyjeva Zajzera ob frontni črti

Delo, Trip – Drago Kralj: Zajzera je ena najlepših dolin v Julijskih Alpah, ki po veličastnosti gora ne zaostaja za Vrati, Planico, Ukancem, Trento in Koritnico – Kugyjev spomenik v Ovčji vasi

Zamejska potovnica od Milj do Monoštra (72)


Med Ukvami in Žabnico priteče v kanalsko Belo ta čas kar vodnata Zajzera/Saisera/Seissera, v katero se toči razvejeno povirje voda izpod še globoko zasneženih osoj Viša in Montaža. Tudi dolina se imenuje Zajzera; nekoč davno jo je namreč krasilo ledeniško jezerce.

Po Zajzeri drži sedem kilometrov dobre asfaltirane ceste iz Ukev (770 m) mimo Ovčje vasi (807 m) do planine Zajzera (1004 m). S planine napreduje pešpotni kolovoz v zatrep Na starem Tamarju, od koder se na koncu skalovje vzpne nad gozd in se stisne v visoko Špranjo, mejo med skalnima gmotama Viša in Montaža. Poti, ki se pno naprej na obe gori in njih sosede, so zahtevne in kljub zavarovanosti niso za vsakogar, ki bi bil rad gornik. V slovenskem vodniku po Julijskih Alpah najdete podrobne napotke in opise teh tur.

Greda bogov ali Božje police
Je pa nekaj lažjih in nezahtevnih poti, ki so vsakomur na voljo poleti, ko se snežišča skrčijo ali skopnijo. Cilj ene je koča Pellerini (1499 m, 0039 0428 60135), kamor se odvije pot št. 616 iz sredine Zajzere, od turistične kmetije Ojcingerjevih (859 m); ta stoji nekako na pol poti med Ovčjo vasjo in planino Zajzera.

Pot vse do višine tisoč metrov ni pretirano napeta in je kar široka, skoraj kolovoz. Najprej se drži strmali nad grapo potoka Zapraha, potem sledi vzpon po stezi do koče, ki stoji na holmcu v dnu Žabniške krnice. Do koče s približno 40 ležišči je iz doline približno dve uri hoda.

Nad kočo, ki je imenitno razgledišče, kraljujejo poleg Viša (2666 m) na desni še čokati Veliki Nabojs (2313 m), na levi pa nadvse slikoviti stolpasti vršaci Gamsova mati (2518 m), Mala Špica (2463 m) in Divja koza (2507 m). Viš sam kaže Žabniški krnici svojo severno steno in trdnjavsko mogočnost. Njegovo furlansko ime Jof Fuart pomeni Močna gora.

Malo pod vrhom ga od vseh strani obkroža domala sklenjena in tudi od spodaj vidna polica, imenovana Greda bogov ali Božje police. Ime je temu »balkonu« dal Kugy, ki ga je odkril, ni pa ga utegnil vsega preplezati; to sta storila šele leta 1930 alpinista Comici in Cesca.

Z vodnikom v miru in vojni
Kugyju je bila dolina Zajzera pogosto izhodišče za naskoke na te gore; najpogosteje ga je spremljal tamkajšnji vodnik Anton Ojcinger, ki je leta 1897 v Gradcu opravil državni vodniški izpit. Kugy je izjemno cenil ne le Ojcingerjevo, temveč spremstvo krajevnih gorskih vodnikov nasploh. Zapisal je: »Mislim, da ne bi postal tak poznavalec Julijskih Alp, če ne bi pritegnil k svojim vzponom prebivalcev teh gora!«

Kugy se je po tridesetkrat povzpel na Viš in Kanin, 32-krat na Montaž ter štiridesetkrat na Triglav. Svojemu zajzerskemu vodniku Ojcingerju je postavil spomenik s knjigo, katere naslov je vodnikovo ime. Kugyju pa so v Ovčji vasi šele pred leti postavili spomenik.
Julius Kugy je dolgo veljal za sovražnika Italije. Med prvo svetovno vojno je namreč na avstrijski strani, prostovoljno in neoborožen, a v uniformi ter v Ojcingerjevem spremstvu kar zagnano in uspešno deloval proti italijanski vojski.

Sedem dni po Kugyjevi sledi
Frontna črna je tedaj prečkala Montaž in Viš, na tem so imeli avstrijski vojaki opazovalnico, po grapi pa je iz Žabniške krnice držala k njej oskrbovalna pot, nekakšno stopnišče. Vendar fantje z vrha niso mogli videti vseh italijanskih topniških položajev, zlasti ne tistih na Rudnem vrhu nad Zajzero.

Pod Kugyjevim vodstvom se je nekaj avstrijskih alpinistov skrivaj povzpelo na sosednje vršace, od koder so lahko dobro locirali položaje sovražnikovih težkih topov in jih nato s točnimi zadetki onesposobili. O tem obširno poroča Enrico Mazzoli v knjigi, katere slovenski naslov je Kugy v prvi svetovni vojni; izšla je pred dvema letoma pri tržaški založbi Mladika.

Kugy je med drugim zagnano uril skupine avstrijskih vojakov za plezanje v julijskem visokogorju, a je na koncu zapisal vzklik: »Kako zapuščene so gore v vojni!«

Po Kugyjevi sledi po Zahodnih Julijcih je zdaj speljana spominska planinska pot mimo sedmih koč na območju Montaža, Viša, Kanina, Mangarta in Ponc. Hoje naj bi bilo za sedem dni, brezplačni vodnik pa je na voljo v turističnem uradu v Trbižu.

Drago Kralj
 

www.delo.si     29.04.2009

 

 

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
Delo novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 41474

Novosti