Večer, Narava, gore - Gabrijel Toplak: Julija so prevladovali obiskovalci iz tujine, avgusta pa domači. Prvi po večini prihajajo iz Češke, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Velike Britanije in Hrvaške, zadnji dve leti pa jih je vse več iz vzhodne Evrope.
Poletje se počasi, a vztrajno preveša v jesen, zato lahko počasi že začnemo zbirati podatke tudi o letošnji planinski sezoni. Za poletje lahko zagotovo trdimo, da je bilo, vsaj v nižje ležečih predelih Slovenije, zares vroče, vendar pa podobno naj ne bi bilo tudi v gorah. Obiskovalci namreč takšnega "privilegija" niso bili deležni.
Zdenka Mihelič, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, je dejala, da je glavna planinska sezona v poletnem času, in sicer od 15. julija do 15. septembra, medtem ko je obisk gora najbolj odvisen od vremena. "Lanska poletna planinska sezona je bila po obisku rekordna, po podatkih Statističnega urada RS pa je bilo v planinskih kočah zabeleženih 89.573 nočitev. Letošnje poletne planinske sezone z lansko po obiskanosti ne moremo primerjati, saj je bilo tokrat več deževnih dni in slabih napovedi, ki bistveno krojijo obiskanost planinskih poti, gora in planinskih koč. Četudi je bila slabša kot lanska, je bila, gledano v dolgoletnem povprečju, ena boljših poletnih planinskih sezon." Najbolj obiskan Triglavski dom na Kredarici Sicer pa ima po besedah sogovornice vsaka regija nekaj planinskih koč, ki so še posebej dobro obiskane ter priljubljene. Po navadi največ obiska beležijo poti in koče v Triglavskem pogorju, med njimi je navadno najbolj obiskan Triglavski dom na Kredarici, sledita ji Dom Planika pod Triglavom in Koča pri Triglavskih jezerih, zelo veliko obiska imajo Dom Valentina Staniča, Kriški podi in tamkajšnji Pogačnikov dom na Kriških podih, Zasavska koča na Prehodavcih in Zavetišče pod Špičkom. "Julija so prevladovali obiskovalci gora iz tujine, avgusta pa domači. Tujci v naših gorah v večini prihajajo iz Češke, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Velike Britanije in Hrvaške, zadnji dve leti pa opažamo več gostov iz vzhodne Evrope. Opažamo še, da so planinci oziroma obiskovalci gora načeloma dobro opremljeni, pravzaprav vsako leto bolje. Največ pomanjkljivosti opažamo med tistimi, ki se le enkrat do dvakrat na leto podajajo v gore. Po navadi celo na našo najvišjo goro Triglav in to z neprimerno obutvijo, brez čelade in tehnične opreme za samovarovanje." Miheličeva dodaja, da obiska tujcev v gorah ne gre posploševati in da je veliko odvisno od tega, od kod oziroma iz katere države pohodniki prihajajo. Avstrijci, denimo, so bolje opremljeni in imajo na zelo zahtevnih poteh tudi vso potrebno tehnično opremo. Velik preskok pri opremljenosti so po besedah sogovornice naredili tudi češki pohodniki, ki so bistveno bolje opremljeni kot pred nekaj leti, prav tako pa trošijo več denarja, saj si privoščijo pijačo in hrano. Na to opozarja tudi oskrbnik največje in najvišje ležeče planinske koče pri nas, Triglavskega doma na Kredarici, Dušan Vidmar: "Od tujcev smo imeli na Kredarici največ Čehov, Slovakov, Madžarov, Poljakov, Hrvatov, manj je bilo Italijanov, Nemcev, nekaj malega pa tudi Špancev in Portugalcev. Po opremljenosti skupine tujih planincev, tudi čeških, prekašajo slovenske. Imajo plezalne pasove, samovarovalne komplete in čelade, domačini pa ne. Če pa prihajajo tujci posamezniki, so opremljeni malo slabše, a se še vedno pozna velik napredek. Pohvaliti moram skupine Slovencev, ki so združeni v planinska društva, slednje so opremljene, kot morajo biti."
Gabrijel Toplak