Polet - Gorazd Suhadolnik: Smeri razvoja rekreativnih oblačil in obutve.
Le posvečeni vedo, da slovenski vojaki uporabljajo ene najboljših škornjev na svetu. Izdelujejo jih v Alpini, za njihovo kakovost pa je zaslužen predvsem močan razvoj čevlja. Kar ima vojska, si gotovo zasluži tudi »civilna sfera«, pomembno pa je tudi vedeti, kam se usmerja razvoj rekreativne opreme in kako inteligentna bodo v bližnji prihodnosti naša oblačila.
Pet sklopov preizkušanja
Ko kupuješ okno ali obnavljaš fasado na hiši, dobiš od prodajalca kopico podatkov o izolacijskih vrednostih izdelka. Če o tem vprašaš prodajalca čevljev ali oblačil, bo vprašanje verjetno dojel kot provokacijo. Tudi primerjalni preizkusi rekreativne obutve, oblačil in opreme so precej pomanjkljivi glede podatkov, kaj je pri tej opremi pomembno in kako se razvija.
V svetu testiranja obutve in oblačil prevladuje piramida petih sklopov preizkušanja. Začne se s širšim izborom tkanin za določen namen in okolje, v katerem bo človek oblačilni sistem uporabljal. Iz neštetega števila kombinacij tekstilnih slojev izberejo najprimernejše s pomočjo ploščadi – modela kože, ki se segreva in znoji. Na ploščad polagajo različne tekstilne kombinacije ter merijo njihovo toplotno izolacijo in prepustnost, iz izbranih slojev pa izdelajo prototipe in začnejo preizkušati poskusni izdelek.
Najprej manikini, šele nato ljudje
Naslednji pomemben dejavnik je kroj. Na vrsto pridejo manikini, simulatorji človekovega telesa, s katerimi v določenem okolju merijo prepustnost za paro in toplotno izolacijo oblačila oziroma obutve. Manikini simulirajo tudi dogajanje pri gibanju, preprosto povedano – hodijo.
Po opravljenem ožjem izboru kombinacij tekstilnih slojev se začnejo poskusi s pravimi ljudmi. Najpogosteje jih delajo v laboratoriju pod nadzorovanimi pogoji, merijo pa, kaj se dogaja z znojenjem in temperaturo telesa. »Pomembno je, da lahko meriš tudi udobje, funkcionalnost in ergonomijo oblačilnega sistema. Za vsakega izdelovalca obleke oziroma obutve je udobje najpomembnejše,« pravi Igor B. Mekjavič, eden vodilnih svetovnih strokovnjakov za okoljsko fiziologijo. Dr. Mekjavič, ki je zaposlen na Odseku za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko na Institutu Jožef Stefan, ustanavlja s 44 slovenskimi raziskovalnimi institucijami in visokotehnološkimi podjetji Center odličnosti Planica, v katerem bodo razvijali tudi inteligentne oblačilne sisteme in ustvarjali nove razvojne koncepte na tem področju.
Kakšna je definicija udobja?
Dr. Mekjavič poskuša stvar pojasniti tako: »Dve uri ležiš na vročem soncu na plaži, potem pa skočiš v morje. Čeprav je voda hladnejša od telesne temperature, čutiš udobje. Če pa podhlajen skočiš v vodo z isto temperaturo, čutiš, da je voda mrzla, in ti je neudobno.«
Na vrhu piramide preizkušanja rekreativne opreme sta dva terenska poskusa. Kontrolnega izvajajo tako, da preiskovanci, oblečeni v izbrane oblačilne sisteme, hodijo po poligonu, pri nenadzorovanih poskusih pa preiskovanci sami zapisujejo, kar so opazili oziroma občutili pri uporabi testirane opreme.
Ker so poskusi z ljudmi zelo dragi in dolgotrajni, je dr. Mekjavič (s sodelavci Borutom Lenartom, Mirom Vrhovcem, Jožetom Opeko in Mitjo Babičem) razvil laboratorijske simulatorje. Njegovo toplotno stopalo je pred dvema letoma dobilo Puchovo priznanje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih ugotovitev pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso, uporablja pa ga kopica proizvajalcev rekreativne obutve po vsem svetu.
Simulator tudi hodi
Toplotno stopalo, izdelano iz srebra in bakra, segrejejo na kožno temperaturo in mu obujejo čevelj, v okolju pa nastavijo poljubno nižjo temperaturo. Brez čevlja bi za vzdrževanje kožne temperature stopala seveda potrebovali določeno količino energije, količina prihranjene energije pa je sorazmerna z izolacijsko vrednostjo čevlja. Izračun toplotne izolacije čevlja je torej precej preprost, pri umetnem stopalu pa jo je možno meriti tudi parcialno – posebej za podplat, prste, nart, gleženj ... Mekjavičevo toplotno stopalo tudi simulira znojenje, zato lahko z njim merijo, kako se znoj oddaja oziroma absorbira skozi čevelj. Simulator lahko tudi hodi, zato lahko pri poskusu opazujejo razliko med statičnim in dinamičnim dogajanjem. Ker je stopalo možno obremeniti do 150 kilogramov teže, lahko za nameček opazujejo še obrabo testiranega čevlja. »Različne modele lahko zelo hitro analiziraš, testiraš in preverjaš, če veš, kaj želiš, pa lahko tudi razvijaš nove modele,« pravi dr. Mekjavič. Njegovo toplotno stopalo uporabljajo tudi v sloviti korporaciji Gore, ki izdeluje goreteks. Za vodilnega francoskega proizvajalca športne opreme Decathlon je dr. Mekjavič s sodelavci razvil simulatorje glave, roke, trupa in noge, z njimi pa v svojem oblikovalskem središču preizkušajo izdelke ter razvijajo nove. Tehnologijo izdelave manikinov je prevzelo vrhniško podjetje UCS, ki jih proizvaja in trži. »Smo eden izmed dveh proizvajalcev manikinov na svetu, vendar je naša paleta večja, konkurenca pa nam je že priznala, da so naši sistemi boljši,« pravi dr. Mekjavič.
Udobje je varnost, je zdravje, je ...
Slovenski manikin celega telesa se veliko uporablja tudi pri testiranju spalnih vreč. Po standardu ISO testirana spalna vreča ima navedene tri temperature: najvišja temperatura je tista, pri kateri normalno, lagodno spiš, srednja je tista, pri kateri spiš, vendar si zvit v klobčič, najnižja pa je tista, pri kateri še preživiš. Dr. Mekjavič želi v bližnji prihodnosti nekaj podobnega narediti za oblačila: s pomočjo manikinov bi za posamezne oblačilne sisteme (za določeno delo oziroma dejavnost) določil območje optimalnega delovanja glede na temperaturo in vlago. »Pri vsakem oblačilnem sistemu hočemo, da je v svoji funkcionalnosti udoben. Eden izmed načrtovanih projektov v centru odličnosti Planica je programska platforma (računalnik), ki bo uporabniku svetovala glede oblačilnih sistemov. Uporabnik bo vnesel podatke o tem, kam oziroma kdaj potuje, in približne značilnosti svojega telesa, platforma pa bo s pomočjo arhiva podatkov o razpoložljivih oblačilnih sistemih in ob upoštevanju meteoroloških podatkov uporabniku odgovorila, kateri oblačilni sistem (komplet) je najprimernejši za njegove trenutne potrebe oziroma nalogo. Če bo uporabnik platformi posredoval podatke o cilju svojega potovanja in svoji dejavnosti ter oblačilih in obutvi, ki jih namerava uporabiti, mu bo program posredoval podatke o morebitnih težavah, ki bi jih lahko imel (omrzline, pregrevanje itd.). Podatke za arhiv bodo zbirali z manikini.«
Pomislite, kako hitro se je uveljavil podatek o UV-indeksu na kremah za sončenje. Podobno želijo zdaj v Evropi vpeljati nov biometeorološki indeks toplotnega udobja (UTCI – Universal Thermal Comfort Index). V preprosti obliki ga že uporabljajo v Firencah pri napovedi vremena – s spremljajočimi nasveti, kaj obleči, da bo ravno prav za trenutno vlago, temperaturo in morebitne druge vremenske razmere. Podatek, kako se obleči, da ti bo udobno, je možno dobiti prav z manikinom, ki je postavljen nekje zunaj, simulira znojenje in posreduje algoritme, prek katerih je mogoče izračunati, katera oblačila najbolj ustrezajo trenutnim vremenskim razmeram.
Vsaka noga svoj čevelj
V okviru planiškega centra odličnosti nameravajo v Murski Soboti razvijati optimalne oblačilne sisteme za različne dejavnosti, končno testiranje pa se bo dogajalo v Planici, ki bi lahko postala evropsko središče terenskih raziskav v razvoju pohodniške obutve in oblačil. Mogoče se zdi ta projekcija prenapeta, a zgodba s slovenskimi vojaškimi škornji pravi drugače. Dr. Mekjavič je pri njihovem razvoju poskeniral stopala slovenskih vojakov in dokazal, da ima 15 do 20 odstotkov ljudi različno številko (čevlja) levega in desnega stopala. Še več, po širini stopala obstaja med prebivalstvom znotraj ene številke čevlja tudi do centimeter razlike. Če hočeš imeti udoben čevelj, moraš torej imeti posebej čevelj za levo in posebej za desno nogo. Tako je ugotovil, da je treba narediti vsaj tri različice ene številke čevlja. Za Mekjavičeve inovacije so izvedeli v švicarski obrambni agenciji Armassuisse, ki izdeluje vse, od legendarnih švicarskih pipcev do ur in vojaških škornjev. Direktorji treh oddelkov Arma Suise so obiskali dr. Mekjaviča in tako po njegovem zgledu zdaj skenirajo stopala švicarskih vojaških prostovoljcev.
Poskeniraj mi obleko
Prav domiselne inovacije, temeljit razvoj in učinkovito testiranje bi bili lahko ključni pri reševanju gospodarske krize v Sloveniji. »Rešitev za našo industrijo ni, da po svetu iščeš cenejšo delovno silo, ampak da v Sloveniji narediš veliko kakovostnejše in razvojno konkurenčnejše izdelke,« pravi dr. Mekjavič. »Eden od naših projektov je razvoj programa, s katerim bi poskenirali telo, iz pridobljenih podatkov in glede na želje uporabnika pa bi program osnovni model oblačilnega sistema prilagodil posebnim telesnim značilnostim uporabnika. Izdelek programa je razrez oziroma kroj, po katerem krojač sešije oblačilo. Individualno sešito oblačilo je zelo pomembno pri rekreaciji in športu pa tudi pri modi in specifičnih poklicih: če se ti ne prilega, lahko oblačilo izgubi funkcijo, zaradi katere je uporabnik oblačilo sploh kupil,« pravi dr. Mekjavič. Iz njegovih ust v ušesa tistega, ki bo končno prevzel nase breme reševanja tovarne Mura.