Polet - Navadne stvari nenavadnih ljudi: ... Onida. Triinštiridesetletni Italijan, ki od leta 2007 opravlja službo generalnega sekretarja Alpske konvencije.
Pred tem je od leta 1991 do 1994 služboval v Evropskem parlamentu. Od leta 1994 do leta 2006 je bil v Evropski komisiji pristojen za področje evropskih okoljskih vprašanj in evropske okoljske politike. Je avtor številnih publikacij s področja okoljskega prava.
Pot ga pogosto ponese tudi v Slovenijo. In vedno se rad vrača, zasebno in službeno. Zasebno bo Marco Slovenijo spet obiskal avgusta, ker namerava osvojiti Triglav, službeno pa oktobra na Brdu, ko se bo sešel stalni odbor Alpske konference, ki ga sestavljajo visoki uradniki iz držav pogodbenic in Stalni sekretariat. Marca 2009 je namreč Slovenija za dve leti že tretjič prevzela predsedovanje organom Alpske konvencije, nosilec konvencije v Sloveniji pa je Ministrstvo za okolje in prostor.
Ena od stvari, povezanih s Slovenijo, ki ga osebno najbolj navdihujejo, je razstava fotografij Alpe, kot jih vidijo ptice avtorja Matevža Lenarčiča, na katere odprtju je bil in je bila na ogled na Jakopičevem drevoredu v parku Tivoli.
Kje stanujete?
Na papirju v Innsbrucku, praktično pa povsod v Alpah. Več noči preživim po hotelih kot doma, pravzaprav živim s kovčkom v roki.
Kakšen teve imate, kje in kdaj ga gledate?
Televizije nimam, kadar pa lahko, rad gledam šport.
Podobno vprašanje: hi-fi in računalnik?
Oba sta zame zelo pomembna. Pravkar sem si kupil nov hi-fi stolp. Sicer pa še vedno rad poslušam svoje stare kasete in plošče. Mislim, da jih imam približno tristo petdeset.
Domače živali?
Nobene več. Včasih sem imel zajčke.
Ure: zdaj in želje?
Rad imam svoje športne ure, drugače pa nimam posebnih želja.
Nakit?
Moja žena in otroka so moj nakit.
Obleka? Opišite svoj slog in kakšnega bi si želeli, če bi bila omejitev nebo?
Preprost, neformalen, praktičen. Če bi lahko, bi nosil le majice s kratkimi rokavi in džins.
Kozmetika?
Ne še.
Avtomobil. Stanje in želje?
Opel na zemeljski plin. Moja želja so avtomobili na plin, pri katerih ne porabiš ure in ure za to, da najdeš črpalko za polnjenje, medtem ko potuješ. Pravkar sem preizkusil tudi motor na električni pogon in sploh ni slabo!
Najljubše znamke?
Moto Guzzi in Ferrero (Nutella).
Letošnji dopust?
Popotovanje po Portugalski.
Najljubši poletni in zimski kraj?
Dolina Aosta poleti in pozimi.
Kam bi šli, če bi imeli vikend, teden, mesec časa in nič težav z denarjem?
Vikend: Dublin, teden: Triglavski narodni park, mesec: Islandija in Himalaja.
Rekreacija: kje in kolikokrat?
Tek ob rekah dvakrat do trikrat na teden.
Na kaj ste ponosni?
Zasebno na prvi pretečen maraton pri 42 letih.
Poslovno na rezultate, ki jih dosegamo, in na to, da mi zaposleni pravijo, da sem dober šef.
Šport: kaj ste trenirali, je kateremu vašemu vrstniku res uspelo?
Nič zares, vse sem počel bolj za zabavo.
Ste navijač?
Ko sem utegnil, sem rad šel navijat za Juventus, ampak tega je davno.
Zadnja knjiga, film, plošča, koncert, gledališče, razstava?
Knjiga: Zvezdnate noči, Dušan Jelinčič
Film: Pošasti proti nezemljanom
Koncert: U2
Gledališče: Balet
Razstava: Matevž Lenarčič in Janez Bizjak: Alpe, kot jih vidijo ptice.
Kaj od naštetega je na vas naredilo največji vtis?
Koncert U2, knjiga in razstava.
Najboljša jed in lokacija?
Prava pica je še vedno najboljša. Najljubša pa mi je restavracija Lebanese v Bruslju.
Pijača?
Caipirinha vsakega toliko časa.
Kaj najbolje skuhate in se lahko s tem tudi pohvalite?
Rižoto milanese in pico.
Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?
Od rojstva otrok.
Življenjski moto?
Skrbimo za naš planet. Bodimo prijazni, na svetu je že dovolj cepcev, ki si ne zaslužijo milosti.